Noben človek ni otok,
popolnoma sam zase;
vsak človek je kos celine …
John Donne
Sobota, ki ni navaden dan.
V Liesi dežuje. Zdi se, kot bi nebo
želelo ugasiti še zadnjo iskro poletja.
Za vrati Kovačouga senika:
stisk rok, objem, prijazen klepet
in širok nasmeh,
ko postane jezik ovira.
Po prostoru se razlijejo note.
Vonj po senu me vrača v otroštvo.
Berem. Trema se razblini kot megla
v opoldanskem soncu.
Ob aplavzu se ponovno zavem poslušalcev,
nagneteni so do zadnjega kotička.
Gushi in Raffunk, spet njuna glasba,
prsti mi drhtijo,
naenkrat je več svetlobe.
Marilisine besede
v bizjaškem narečju
imajo tršat zven,
podobne so življenju.
Franco se s prsti sprehodi
čez kitarske strune
in po furlansko
v štirih različnih odtenkih
štirih sosednjih vasi
izlije svoje pesmi.
Uživam v ritmu,
tu in tam razumem
besedo ali verz.
Ob rosnem lesketu
v očeh mladega kantavtorja
slutim globino odpetega.
Čisto na koncu – trio Ostajki.
Vsa mavrica se sklene
z ljudsko pesmijo
beneških dolin.
Poslano:
12. 12. 2019 ob 21:09
Spremenjeno:
12. 12. 2019 ob 21:12
O, vesela, hvala!
Zdaj pa k "ponovnemu sestavljanju" pesmi.
V nebu plava luna
Noben
človek ni otok,
popolnoma sam zase;
vsak človek je kos celine …
John Donne
Sobota, ki ni navaden dan.
V Liesi dežuje. Zdi se, kot bi nebo
želelo ugasiti še zadnjo iskro poletja.
Za vrati Kovačouga senika:
stisk rok, objem, prijazen klepet
in širok nasmeh,
ko postane jezik ovira.
Po prostoru se razlijejo note.
Vonj po senu me vrača v otroštvo.
Berem. Trema se razblini kot megla
v opoldanskem soncu.
Ob aplavzu se ponovno zavem poslušalcev,
nagneteni so do zadnjega kotička.
Gushi in Raffunk, spet njuna glasba,
prsti mi drhtijo,
naenkrat je več svetlobe.
Marilisine besede
v bizjaškem narečju
imajo tršat zven,
podobne so življenju.
Franco se s prsti sprehodi
čez kitarske strune
in po furlansko
v štirih različnih odtenkih
štirih sosednjih vasi
izlije svoje pesmi.
Uživam
v ritmu,
tu
in tam razumem
besedo ali verz.
Ob rosnem lesketu
v očeh mladega kantavtorja
slutim globino odpetega.
Čisto na koncu – trio Ostajki.
Vsa mavrica se sklene
z ljudsko pesmijo
beneških dolin.
Upam, da nisem kaj "izbubila" ali dodala česa, kar nisem popravila.
Ana najlepša hvala za pomoč! S pesmijo sem sedaj zadovoljna.
Morda še, prav danes sem izvedela, da je bil Franco za svoje v narečju napisane pesmi nagrajen v Rimu. Vesela sem zanj.
Sedaj pa popravim še svojo pesem v objavi.
Lp, Lea
Čestitke, Lea,
lp, Ana
Ana, najlepša hvala!
Lp, Lea
...preberem tvojo pesem, draga Ivanka ( kako v lepem sodelovanju vaju obeh z Ano sta jo izpisali v popolnost )...in vzamem nekaj podob in čarobne muzike Kostanjevih gozdov...zamižim...in preprosto vem, kaj je dobro in kaj je prav...
Hvala ( obema ) in topel pozdrav,
Majda
Poslano:
14. 12. 2019 ob 22:21
Spremenjeno:
14. 12. 2019 ob 22:21
Draga Katica, res je, čestitke so vedno dobrodošle. Tvoj dotik ve vedno razveseli. Najlepša hvala!
Draga Majda, hvala ti! Bolj kot meni, gre zahvala Ani, ki se je trudila tako z mano, kot z mojo pesmijo. Tokrat sem bila res brez energije.
Topel pozdrav vsem trem, Lea - Ivanka
V veselje mi je in kot urednici tudi v dolžnost, seveda pa je avtor tisti, ki svojo pesem popravlja, če se mu zdi smiselno ... hvala za lepe besede, Majda in Lea ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!