V petek, 29. novembra se je v prostorih Male scene Šentjakobskega gledališča dogodil 19. literarni večer "ŠENTJAKOBSKO JE POEZIJA."
JE TO ŠE PESEM …
Je to še pesem ali nostalgija
po misli, ki me vodi vanjo
kot večno neizpeta
melodija
svobodnega esteta
s pogledom treznim na sedanjo
izraznost, ki postaja parodija!?
Le redkokdo zazna, kaj ga zavira,
ko v polni glavi vseh zamisli
spreminja stil, obliko,
parodira
z vsebino raznoliko,
posnema druge, tudi v kisli,
začinjeni besedi, ki zamira.
Neslišno se ta čudna pesem plazi,
se skriva, rine, te ujame,
preljubi mir ti vrača
na oazi
besed brez tožb in trača,
še formo pesniško prevzame,
odpre se kakor cvet v besedni vazi.
BREDA KONJAR
NEKAJ
ni preteklo še dovolj
ni se še zmrvilo, strohnelo
ni še vzbrstelo, ozelenelo
nikamor ni presahnilo
ne izhlapelo
nič ga ni preraslo
ni se osvetlilo ne razbarvalo
ni izpolzelo
ni se zamejilo, izmuznilo, pritrdilo
nikakor se ni naveličalo
ne ponovilo, presahnilo, obmolknilo
ker se še sploh ni
izreklo
ANA PORENTA
Vsem hruškicam (*_*) iskreno čestitam!
Marko, hvala za lepo prezentacijo tega,
brez dvoma zanimivega in umetniško poetičnega večera. Zelo žal mi je, da se zopet nisem mogla družiti z avtorji in njihovimi pesmimi, bi bila pa zelo vesela, če bi lahko objavil še pesmi:
Metuljasta rimanka, Spoznanje in
Andra Jereb.
Mogoče ste pa ta literarni večer celo posneli ???
Lepo bi ga bilo videti!
Lep dan želim vsem, Marija
Čestitam vsem nagrajenkam in nagrajencem za pesmi.
Lep večer, Salke
Draga Marija,
Metuljasto rimanko si lahko prebereš v poročilu iz prejšnjega ŠJPja:
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/139715/o_18_literarnem_veceru_quotsentjakobsko_je_poezija_quot
(preostali omenjeni pesmi pa se bosta enkrat že pojavili ; )
Žal nam do sedaj ni uspelo posneti nobenega večera ... za večeri ostajajo le fotke ... in seveda pesmi pa spomini na druženja : )
Morda pa se nam pridružiš spomladi : )
Lep pozdrav ... tudi Salkeju : )
Marko
Dragi poetoljub Marko Skok - Mezopotamsky, voditelj 19. literarnega večera "Šentjakobsko je poezija",
vesela sem bogatega poročila z 19. ŠJP-ja, za katerega si tako zgledno poskrbel kot za vodenje tega nepozabnega dogodka med prijatelji - ljubitelji poezije v prostorih Male scene Šentjakobskega gledališča. Še enkrat se tebi in vsem zbranim ob tem dogodku lepo zahvaljujem za doživeto.
Res je, razveselila sem se svoje prve šentjakobice, podeljene za prizmat z naslovom Je to še pesem. Ob zapisu, da gre za pesem v "dokaj novi pesniški obliki", bi rada, da se zapiše tudi ime Matjaža Jarca, avtorja te nove, izjemno lepe, avtorske pesniške forme, s katero je doslej navdušil prenekaterega člana portala pesem.si. Počaščena sem, da je bil ta večer z nami.
Verjamem, da se bo zgodil tudi 20.ŠJP, do takrat pa …
Na nove pesmi!
Z lepimi pozdravi,
Breda
Hvala, Marko in hvala vsem, ki berete pesmi - v živo je še bolj doživeto, zato seved navijamo za 20. ŠJP,
lp, Ana
Breda, hvala za zapisano : )
Ana, 20. ŠJP vsekakor bo ... obvestim takoj, ko bo znan datum : )
Prilagam še pesmi, ki sta porodili Jani Kolarič in Dimitriju Škrku v spomin pesnici Andrejki Jereb...
ANDRA JEREB, sonet z akrostihom
Adagio, aritmija notranjosti,
Nasedle vrtnice in nekaj jeze,
Drhtijo na šahovnici* poteze,
Razplod in ikre v reki, mit svetosti.
Alibi za zamudo, ki iz mladosti
počasi, vztrajno v zrelo dobo leze,
Jeseni junijski je piš brez veze,
Ednina v dvoje včasih ni zadosti.
Reminiscence časa. Zdrsneš vanje.
Enkratnost vstopov v črno-bela polja.
Beležiš jih skoz zimsko potovanje,
boriš se, če jih zgrabi samovolja;
na tankih žicah pleteš zemljevide,
počivaš v rôkah nimfe Nereide.
* Na šahovnici je naslov Andrine pesniške zbirke (2011)
Jana Kolarič
***
SPOZNANJE (zlepljenka)
Chi mi ridonerà la speranza?
Mia voce non si può sentire
i desideri non hano più senso*
kajti oči so prazne
brez pogleda
in usta so
polna zemlje
brez jezika
v maternici besed
ni več ničesar
kar bi lahko oživelo
* verzi Andrejke Jereb iz pesmi Rispondi
RICONOSCIMENTO (collages)
Chi mi ridonerà la speranza?
Mia voce non si può sentire
i desideri non hano più senso*
perchè gli occhi sono vuoti
senza vedere
e la bocca piena di terra
senza lingua
non c`è più niente
che sarebbe tornato in vita
nel utero delle parole
Dimitrij Škrk
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!