Pravljica, ki se ne spotakne.

Da bi vas koklja brcnila, je nekaga dne rekel (sonce se je na ves glas zarežalo)

 

in odracal na cesto. Da je bil pesek tam zgolj bel, ni naključje. Tudi to, da je bila cesta ravna, ni naključje,  da za grmovjem niso prežali kremplji, da je nož pozabil brus, tudi ni naključje. Je pa možno, da se je dogodek dotaknil vidnega polja že prej, 

 

in kako bi bilo lahko drugače,

 

če se razvije miž v videnju, pravljica pa zraste že na začetku v nepravo smer,

 

ali pa...

(Sonce pa se od tukaj dalje ne preneha režati).

Sol

Tanja Ocelić

Poslano:
24. 11. 2019 ob 10:55
Spremenjeno:
24. 11. 2019 ob 10:57


V NAŠEM GOZDU NI VEČ PRAVLJIČNIH JUNAKOV

stari gozd vse bolj se temači

pojem
ne mislim
trudim se pregnati turobne dni

v krošnjah dreves gnezdijo vrane
po tleh kotalijo se izkljuvane oči

zlobni jeziki sledijo mrtvi kači
ližejo strup z odvrženih kož

okrog lisic rastezajo se ovinki
za zaprtimi vrati se sliši le šepet

razarjene čebele obkrožajo medvedko
(naj se umaknem
še naprej ji služim)

v kalupu iz voska
oblikuje moj odhod

Sovic ni več
izumrle so zaradi spregledane resnice

jaz pa
(nikoli od nikogar)

v središču teme
sprašujem se slepo

naj še ostanem ali grem

Tanja Ocelič

HM??? ...

Zastavica

Sol

Sol

Poslano:
24. 11. 2019 ob 11:22

Hvala vam, Tanja Ocelić. Resnična pesem se vam je zapisala. Sama razmišljam, da bi bila naslednja pesem iz zgodbe o Rdeči Kapice. Malo sem pregledovala in razmišljala, da so korenine zgodbe v osamosvajanju žensk.

Le ne vem še, kako jo predelati.

Lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Sol
Napisal/a: Sol

Pesmi

  • 23. 11. 2019 ob 00:06
  • Prebrano 84 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica