Rodil si se v krvi in blatu na senu.
Umrl si na križu – zmene pritepeno.
Zaživa so krivo ti sodbo storili,
po smrti te slepo, brezumno častili.
A kdo si v resnici, sin, človek in bog?
Še zdaj te na križ bijó strganih rok,
s preštetimi rebri, krvjo po nogáh …
Še bivaš kje tu ali zdavnaj si prah?
Učil si ljubezen, svobodo in mir,
a svet je še zdaj en sam velik prepir.
Če šel si drugam, se ne vračaj nazaj.
Če tu si, se skrij, se nikar ne izdaj.
In naj ne skrbi te zastran sporočila –
premnoga ga duša naprej je delila,
tako kot si mislil in kot si učil.
A gluhi so gluhi – čeprav bil bi živ.
Ni kaj, izredno pomenljiva pesem z močnim sporočilom, Kerstin, vsekakor ti zaposli misli ...
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Če je ali ga ni, sporočilo je že zdavnaj prodano, zlorabljeno, izgubljeno.
Odlična rimanka, bravo.
Lp, lidija
"Premnoga ga duša naprej je delila,
tako kot si mislil in kot si učil."
To sporočilo najdemo v vseh glavnih verstvih sveta, v akaških zapisih idr. duhovnih besedilih, v psihologiji, celo v kvantni fiziki ... Ni izgubljeno, z vseh strani bije v nas.
"A gluhi so gluhi - čeprav bil bi živ ..."
:(
Hvala vsem!
Kerstin
Poslano:
20. 10. 2020 ob 08:14
Spremenjeno:
20. 10. 2020 ob 10:14
Briljantina
Nikakor giljotina.
Naj slika pove, zakaj se glave še kotale.
Priklon v magmo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!