Stokam,

Nerazumno dolgovezim

Zgubljam se med besedami
Pozabim kje sem začel stavek
Ne vidim več kam sem namenjen
Počasi puhti sapa iz mojih pljuč
Ko naključno pljuvam zloge
In ne razumem kletev ki tečejo skozi moje zobe
In iz grla si pulim bodečo žico
Grgram rjavečo kri, ki zaliva moja usta
Po tleh se valjam
Zvijam se, ko se mi želodec lomi
V strašnih vzklikih plapolajo moje zdrobljene roke
In končno bruham, izpljuvam ostre črepinje
Pokrite z mojim mesom
In jih sestavljam kot otrok sestavljanko
V podobo ki mi je tuja
A jo končno le razumeš

undi