Dežela kadečih se hribov
je danes moja dežela.
Meglice skrivnostne in sive
dremljejo z gozdovi in travniki,
kot nežna zavesa ovijajo hiše
na strmih pobočjih.
Se tiho spustijo v dolino,
kjer počasi božajo reko
in ji v ušesa šepetajo pravljice
o ljudeh, ki ob njej živijo.
Molčeča in speča so polja zorana,
vabijo megle, da se vanje zavijejo
in v miru spokojne pozne jeseni
dremljejo in sanjajo naslednjo pomlad.
Pravljična je ta moja dežela,
ko v meglo zavite so lepe in grde skrivnosti.
… lepa razgledna točka ti je dana … za pravljično pesem;)))
lp, koni
Hvala. Me veseli, da si morda v pesmi videla to, kar sem sama na lastne oči.
Lep pozdrav,B.
Vzradosti prelepa, dična pesem, Berni! :-) Tudi meni dežela ta ... v srce je dana ...
S pozdravi,
Sašo
Lepa je, osončena ali meglena.
Hvala in lep pozdrav
Bernarda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!