Spoznavala sva družbo in naravo,
še včeraj. Gledala sva rože, travo
na Golobinjku. Brala o prizorih
iz zgodovine, o poteh, nazorih
umrlih. Včeraj sva v otroški ringaraji
molila glavi skozi okni vlaka,
motrila to, kar zunaj se pretaka,
na poti k trdno zidani postaji.
Poglej sedaj me, ko sva izstopila,
nauči se, kdo si in kdo sva skupaj,
razišči, kar morda si zgolj čutila,
in ob razdrtih sanjah (ne ob)upaj.
Umrl bom (in ti) ob koncu dneva,
ker vse umre in znova se rojeva.
Bravo, Peter.
Kakšna pretočnost in ritem in celo svoboda ob dejanko zelo ragibanih verzih, ki pa se vseeno dosledno vkalupljajo v formo.
Tematika je pa tako transparentna, da je odveč interpretirati. Bo že vsakega nagovoril sam, tale krasen sonet ...
( dodala dve vejici ;)
Lp, lidija
Peter, hvala,
da lahko berem to pesem. prebrala jo bom tudi Marku Avreliju, cesarju :)....da slišijo tvoj prekrasen sonet tele njegove besede :) :
...V svetu stojiš kot njegov drobec: izginil boš v tem, kar te je rodilo, ali bolje, vzet boš po premeni nazaj v življenjsko klico sveta....Veliko zrn kadila pade na isti oltar: eno poprej, drugo pozneje, razločka pa ni...
Še veliko zrn kadila!
Majda
Draga Lidija,
ponovna hvala za tvojo pomoč in podčrtanko :)
Lepe želje na te deževne dneve.
Draga Majda,
naša minljivost je seveda zelo pretočna :) memento mori. Sem pa tukaj mislil, da se tudi znotraj samega življenja zdi, kot da si nekajkrat umrl in se rodil znova :)
Hvala in LP!
Lepooo,
res nagovori vsebina in forma.
Bravo za podčrtanje.
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!