Nepostno

Ko oče k materi je v izbo legel
od greha poten ugasnil srečo, svečo,
si rožni venec je vtaknila v vrečo.
Do jutra ne zvedo, da je pobegel

 

z njo križ, ki ga je vsako noč nosila,
dar tihih ur, ko vstopil je k njej v sobo,
ko trgal z nje je še deviško robo,
ko je objokana prosila in rotila.

 

Že teče - in sram kot zlo za njo vrešči.
Pod senožetmi brbota močvara,
med gnezdi trsja mnogo duš kriči.

 

Potone lice, ki se ne postara.
Ptič vzleti. Puška poči. Šaš zašumi.
Brez križa v gosjih črevih, vre obara.

pi - irena p.

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
09. 11. 2019 ob 14:04

Zelo zelo pomenljiv in nekoliko pretresljiv sonet, si nam ponudila v branje, Poetesa Irena; sonet, ki ti zaposli čute ... Ni kaj, vsekakor ti zelo leži tovrstna oblika pesniškega podajanja.

Z lepimi pozdravi,

Sašo

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
09. 11. 2019 ob 14:10

Hvala, dragi Sašo. Življenje ni vselej le z rožicami postlano. Zna biti kruto in brezsrčno. Mnogim.

Ostanimo ljudje.

Objem zate

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 11. 2019 ob 17:28

Pretresljiva zgodba o zlorabi, ujeta v sonet, nas močno gane in zaželimo si, da bi odplaknila krutost sveta ... čestitke,

Ana

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
12. 11. 2019 ob 19:28

Hvala, Ana

res si želimo, včasih preveč molčimo


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 09. 11. 2019 ob 10:14
  • Prebrano 585 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 199
  • Število ocen: 13

Zastavica