Ne bom ti gradila gradu na oblaku, saj princev na belih konjih več ni. Ne bom ti sledila na vsakem koraku, te vodila le na varne poti. Obljubljam, da vedno te bom objela, poljubila buško, popivnala kri. Vedno si bom čas zate vzela, prisluhnila vsemu, kar te teži. Ne morem obljubiti, da le ljubezen premaga vse, kar se slabega zdi. Prav tako ne, da za vsako bolezen rožica raste. Resnica to ni. Sveto obljubljam, da tukaj sem zate. Ko rabiš pomoč, sem le en klic stran. Prisegam, da vedno verjela bom vate. Ti sama pa moraš ujeti svoj dan.
Poslano:
08. 11. 2019 ob 13:41
Spremenjeno:
08. 11. 2019 ob 13:43
Lepo. Me veseli taka lepa beseda, v katero je nekdo vtkal svoj trud in čas. Čudovito darilo od mamice, za celo življenje.
Poslano:
11. 11. 2019 ob 15:10
Spremenjeno:
11. 11. 2019 ob 15:12
Če dovoliš, Persefonia, bi imela en nasvet: boljši rimarji se izogibajo rimi na 'i', ker je preveč 'na prvo žogo'. Tudi enozložni zaključki verzov niso priporočljivi.
Sicer pa pohvale za tvoje ustvarjanje!
LP, mcv
urednica
Poslano:
11. 11. 2019 ob 22:01
Spremenjeno:
12. 11. 2019 ob 09:07
Ja, vredno je upoštevati nasvete mcv, poleg tega je nujnih nekaj metričnih popravkov, pa bo simpatična pesmica popolna. Če želiš, prestavi pesem v delavnico in jo tam malo izpilimo ...
Joj, vem, saj vem. Tele rime na i. Načeloma se jim izogibam, a se včasih tako prikupno spogledujejo z mano...
Tele pesmice ne želim popravljati, ker je bila napisana tako kot mi je padla v glavo. Tista prva obljuba iz srca. Pa naj zato ostane takšna kot je, nepopolna, ker iskreno tudi jaz nisem vedno popolna mama. Se pa trudim. :)
Prav je tako ! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Persefonia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!