Verjameš v drevo.

 
 
V gozd.
Kaj pa v ptico?
V jato?
Verjameš v kamen,
v goro.
 
Kaj pa v dotik?
Kako se počutiš dotaknjen?
 
Zaznavaš prhute netopirjev.
Povežeš jih s strahom.
Zaznavaš plapolanje plamena.
Povežeš ga z upanjem.
 
Kako pa je z besedo?
Kako se počutiš ubeseden?
 
V drevo.
V gozd.
V ptico.
V jato.
V kamen.
V goro.
V telo. Pesmi.
 
 
 
 
 

li

naprimerjanez

Poslano:
07. 11. 2019 ob 12:45

Ojej.

Zastavica

li

li

Poslano:
07. 11. 2019 ob 13:35

joj, upam, da ne boli preveč ;)

Zastavica

koni

Poslano:
07. 11. 2019 ob 22:32

… verjamem ... v to lepo pesem, li;)))

Zastavica

li

li

Poslano:
08. 11. 2019 ob 06:07
Spremenjeno:
08. 11. 2019 ob 06:14

Prepričana sem, da je snovnost vsem domača. Kar primeš, česar se dotakneš, ti je poznano. Kar nam je onemogočeno, kot je let ptic, čeprav si to nekako ponazarjamo z goljufanjem ... let z balonom, padalom ... tega kljub vsemu ne poznamo v pravi različici. Potem pa so tu čustva, nesnovna so. Vsak dojema drugače. Verjetno je poseben občutek biti ubeseden. In, kaj šele biti ubeseden v nekaj drugega kot si po svoji snovni naravi ... kar poezija omogoča.

Pač, poigravanje misli ...  tako nekako so šle

lp

Zastavica

platanas

Poslano:
08. 11. 2019 ob 07:58

Zelo dobro so se misli poigrale, in ob tej igri besed se človek lahko tudi resno zamisli. zelo mi všeč, čestitke:)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 07. 11. 2019 ob 12:13
  • Prebrano 136 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica