OPOMBE IN RAZLAGA 2. kamna

.

Kocbek: Iz analize življenja in dela Edvarda Kocbeka se je oblikovala podoba njegove kontroverzne osebnosti, da nobena ideološka stran ni vedela, kam nazorsko sodi, bolj v krščansko ali v socialistično strujo. Eni in drugi so ga občudovali, oboji so ga v nekem trenutku izobčili, na koncu ga noben ni maral in vsi so se ga bali. To se zgodi najbolj ostroumnim. Kocbekova usoda je enaka usodi duhovno “belega človeka”, ki ga svet obožuje, celo časti, obenem pa ga globoko v sebi zaničuje in se ga boji.

Vzorec odkrije ponovi: prenese fabulo Krsta v zgodbo Črne Orhideje.

Zavoljo vere, oblasti: Kocbek v svojem literarnem delu izenači civilno matrico sistema in religiozno matrico kot nesvobodo človeka; obe sta prepleteni tako v Črni orhideji kot v Prešernovem Krstu pri Savici.

“,” (vejica) - ločilo, ki ga avtor uporabi samo izjemoma po pravilih Čompeja (protagonista satire Medicatije Adama ali Veliko besed za malo denarja).

Zaveso energije še odgrinja budi: opis avtorjeve energetske povezanosti s stvarstvom, ki predstavljajo tudi Kocbeku osnovni element prejemanja naravne energije.

Gregorju se k Savici mudi: tragični junak Črne orhideje, ki ga Kocbek pomenljivo postavi na prizorišče Krsta - slapovi so ljudstvu Karnijcev (Karniolcev) sveti kraji čiste energije.

Govorijo mu golobje in ne vrana: v Črni orhideji nad njim letijo divji golobi in je razumel njihov jezik. Vrana - žival ki ima možnost spreminjati obliko, če bi se Grega v sebi spremenil in se prepustil resnici, ki jo je občutil ob Katarini, bi se zgodba s Katarino drugače končala, golobje so na tem mestu le trenutno občutje izlitja resnice in dotik moči, ki se strne v dolgih letih duhovnega dela.

vedno sledi mu Morana in ga čaka: v Črni orhideji se umikajo nemški ofenzivi in smrt jim je nenehno za petami. Najbolj pa se smrt poigrava z Gregorjem, ko mu je naložena usmrtitev Katarine.

stara Bogomila: po avtorjevi interpretaciji Prešernova Bogomila pred spreobrnenjem analoško ustreza Katarini v Črni orhideji.

Kamni ki jih drži v rokah: (Kocbek analoško kot Grega) kamni starovercem predstavljajo tvar, v katero se shrani energija ali tvar iz katere lahko dobimo novo energijo.

Strah pred cerkvicami: sistematična praksa pokristjanjevanja, po kateri staroverske svete kraje na vseh vrhovih prezidajo v cerkve, staroverce pa preganjajo, skladno s cesarjevim odlokom iz V. stoletja.

Premagan je spomin na krivice: transformacija spomina iz prvega kamna.

Kot gol stoji s piščalko: gre za odnos do lastnega telesa in simbol iz obredja starovercev, posredno staroverski pogled na goloto.

V hišnem priporu edino svobodo doživi: Kocbeka je pripor doletel po izidu Črne orhideje. Izoliran človek gre vase in doživi nove duhovne razsežnosti in notranjo svobodo; to izpričuje njegova poezija iz tega obdobja.

Človek lastne usode: notranje in zunanje svoboden.

Človek osebne moči: šamanistični izraz za moč ki dela čudeže.

Gregor hajko preživi: ta vrstica je literarna fikcija avtorja, v kateri nadaljuje fabulo Črne orhideje.

Od takrat so minila leta: analitični čas; avtor razlaga za nazaj.

Četudi se jih 400 izgubi: namiguje na manjko zgodovine ljudstva Karniolcev iz 1. kamna.

Nič več se kot morilec ne počuti: Gregor v Črni orhideji umori svojo nesojeno ljubezen, Katarino, ki je brez sodnega procesa obsojena izdajstva. Od tega dogodka ga spremlja občutek notranje razcepljenosti vse do njegove osebne transformacije 

A koliko jih je da jih ta sreča preseneti: pri Čompeju (satira Medicatije Adama ali Veliko besed za malo denarja) 40 let avtorjevega življenja, pri Mojzesovem ljudstvu 40 let izgubljene celotne generacije v puščavi na 400 let suženjstva v Egiptu.

Bogomila staroverka spet pokaže energijo: Kocbek preko Katarine - kot Prešernove Bogomile - prikaže nepopisljivo energijo izvora.

Katarina umre za grehe drugih: vojaki v Črni orhideji ob ognju se pogovarjajo, da je žrtvovanje krvave daritve v pra-kulturah način samoočiščevanja ali prekrivanja "grehov" oziroma "krivde".

Spremeni se v fiziko narave: nakazuje na staroversko verovanje, da duh po smrti preide v drugo naravno obliko. Nerazumevanje svetih spisov je privedlo do tega, da se prikazuje duša od telesa ločena enota - kar ni res: celo po prikazu v Svetem pismu duh gre skozi nosnice v telo in nastane živi človek, ki so mu grki rekli tudi animus, samostojna bivajoča enota. 

Katarina Gregorja kot Jezus Pavla dohiti: govori o duhovni izkušnji srečanja človeka in duha (t.j. Jezusa po vstajenju). Grega v svoji duhovni izkušnji sreča Katarino in to izkustvo mu odstre nove stvarnosti.

. . .