Grad.
Pretvorim se
u vrijeme koje nije
nikad nestalo,
samo se sve ređe
i ređe pojavljuje
ponajviše slikama
koje vide se iz daleka
i glasovima koji čuju se
sasvim blizu.
Stepama Bog rodio je
vjetar
koji čupka lišće
da se može vidjeti
kako dolazi zima,
a breze izgovaraju
Jesenjinove stihove
dahom
njegovog uzavrelog ljeta.
Postavio je ljepotu
tamo gdje joj je mjesto,
okrenuo oči i samo se divio,
a ljudi su govorili koliko
samo ima mašte
da napravi sve ovo
i razgali sve, baš sve
do matere crnice.
Jezerima stavio je sunce
u dlan
ne bi li ga razmnožio
u više slabašnih kopija.
Po rijekama prosuo je zvijezde,
sjenkama pustio slobodu
da mogu i gore.
Dok dodiruju se nebom
oči obzora postaju tanke,
sasvim tanke.
Ceste stapaju se noćima,
ulice sužavaju u ulaze,
a na izlazima pjesma.
Tugom nestaje.
čudovito oznanilo jeseni(nu)
Hvala ti Igor in lep dan ti želim.
Lep poklon mestu in pesniku, v pesmi je vse v gibanju in soodvisnosti, da nas prestavi v prostore, o katerih teče ... čestitke,
Ana
Čestitke za podčrtanku, Salke!
lpm
Hvala to Ana za izbor v podčrtanko.
Lep dan ti želim,
Lep pozdrav, Salke
Hvala ti prijatelju!
Živio mi!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!