Na vabilo društva Sevdah
smo odzvali se poeti,
da bi brali na večeru
literarnem svoje pesmi;
pesniki dveh domovin smo
zbrali žal v precej nesrečnih
za Balkan se usodnih časih.
Marsikdo je manjkal, zvesti
zemlji svoji so ostali
mnogi liriki, ki v mestih
so poplavljenih tičali,
kakor ptice v vlažni kletki.
Najprej so prišle na vrsto
domoljubno-tožne pesmi
iz dežele hercegovske.
Sevdalinko vmes zapeli
so otroci nam veselo,
skupaj z njimi žene, dedi
so prepevali radostno,
le možje ostali resni
smo do konca te popevke.
Kmalu se večer prevesi
v drugo lirično tretjino:
zdaj na vrsti smo Slovenci.
Brala je študentka v črnem,
brala pesem o nedelji,
ki se vleče vse življenje,
o brezdelju, stiski, bedi;
brala pod klobučkom črnim
in obrazek njen me bledi
je spominjal na siroto,
ki mladost so ji vzeli.
Brali so še drugi svoje
nekonvencionalne pesmi,
v tem prišel je Krevs na vrsto,
v svojem slogu razbremenil
je z Romanco v mesečini,
kak nasmešek kdaj izplenil,
toda kljub perfektni formi
in vsebini večrazsežni,
ni to tisto, kar zares smo
ves čas slišati želeli.
Spet so peli sevdalinke,
spet so žene jim in dedi
pomagali peti strastno,
spet smo moški, strašno-resni,
dostojanstveno molčali.
A na koncu vendar v pesmi
neke srbske smo študentke
glas zaslišali nebeški;
verze, ki so nas globoko
s svojim upanjem pretresli.
Brala jih voditeljica
s cmokom v grlu je, a veri,
da se s temi stihi tudi
srčnost in dobrota širi.
"Šapnula je Drina Savi",
tak je bil začetek pesmi,
"Jednu priču o poplavi"
in tako naprej dokler ni
src se naših dotaknila,
ko zaslišali v besedi:
"BRATSTVO" smo vso bolečino
in trpljenje, ki se z leti
je v balkansko prst zažrlo...
A da ne bi pobesneli
od vse muke sevdalinko
so na koncu spet zapeli;
spet so žene pomagale
jim pri petju, spet so dedi
brundali napev veselo,
spet smo moški, strašno-resni,
dostojanstveno molčali!
… zanimivo in spevno predstavljen Pesniški večer;)))
čestitke in lep pozdrav
Poslano:
12. 10. 2019 ob 22:56
Spremenjeno:
12. 10. 2019 ob 23:01
Zelo zanimivo in nekaj prav mojstrskih rim. Sklepam,da se je dogodek res pripetil in bi bila dobrodošla didaskalija, kje kdo kdaj. Tisto z dostojanstvenim molkom moških mi zvabi nasmeh. BRATSTVO mi vzbudi nostalgijo po starih časih, ko smo imeli vero v prihodnost. Verjeli smo v atomsko energijo, v robote in računalnike, ki nas bodo osvobodili. Danes tega ni. Živimo v času, ko pričakujemo vse najslabše. Ekološko kataklizmo, neoliberalni raj za svinjsko bogate. Današnji moto je: "Če ne bo slabše kot je, bo že odlično!"
Pod-prošnja, prosim za link za Romanco v mesečini.
hvala Gregor Markič za zanimiv komentar,
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/93928/romanca_v_mesecini
če se ti da lahko pesem tudi izbereš,
lp Matej
Res je. Romanca je bomba!
Matej, zanimivo predstavljen (danes rečemo mednarodni, včasih bi rekli bratski, pesniški večer).
Vsakokrat me navduši ta tvoja ironična (beri kritična) poezija, s kancem skritega humorja, ki razgali bistvo in vzbudi željo, še o nečem, kar mi še ni poznano,
tudi v tem primeru bi nadvse rada prebrala pesem:
"Šapnula je Drina Savi ..."
skratka, navdušena sem!
Lep dan ti želim, Marija
Poslano:
14. 10. 2019 ob 17:14
Spremenjeno:
14. 10. 2019 ob 17:14
Šapnula je Drina Savi
jednu priču o poplavi.
– Riješila sam, Savo, sestro,
da se vrati sve na mjesto.
Izliću se iz korita,
potopiću polja žita.
Puteve ću potopiti
i krovove sve prekriti.
Da podsjetim srca mnoga,
šta je bratstvo,
šta je sloga.
I granice izbrisaću,
da izmirim srpsku braću.
Jer tek onda kad izgubi,
brat će s bratom da se ljubi.
Brat će brata da pomaže,
brat će s bratom da se slaže.
I saznaće srca mnoga
za jednoga oca – Boga.
Da se njemu oni mole
i Hrvata, brata vole.
Da poteku sa usana
molitve za Muslimana.
I da vole braću borce,
Makedonce,Crnogorce.
U molitvi svak’ pomene
braću našu, sve Slovene*.
Da se brat sa bratom druži,
prijateljsku pomoć pruži.
U nevolji da se sjete
jedan drugom da dolete.
To su, Savo, želje moje,
da se vrati sve na svoje –
Drina reče, pa poteče.
Pričekaj me, Drino, vodo,
poći ću i ja sa tobom.
Potecimo mi zajedno,
neka budu svi k’o jedno.
Nek’ nauče da se vole,
Bogu ocu da se mole.
Nek’ se sjeti brat svog brata,
da ne bude više rata.
Joj,kako imenitna pesem
urednica
Poslano:
15. 10. 2019 ob 19:43
Spremenjeno:
15. 10. 2019 ob 19:43
Matej, navedi še avtorico v komentarju objavljene pesmi.
Lp, Ana
Poslano:
16. 10. 2019 ob 14:15
Spremenjeno:
16. 10. 2019 ob 18:29
Miljana Stević,
je pa malce zanimivo kako jo v Srbiji nekateri zaničujejo zaradi te pesmi, češ če je tako bratsko razpoložena zakaj v pesmi ne omenja še brate albance in rome itd, res kar ne moreš verjet kako so pasji do nje, kot da prvo kot prvo ne dojamejo, da pesem ni časopisni članek, v katerem lahko po milji volji naštevaš karkoli že pač naštevaš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!