.Žila
Obraz,
poznan
do postaje,
kjer ga zamenja
hrbtišče,
usločeno
in porisano
z vmesnimi
postajališči.
Koraki polnijo
žilo,
iz katere kapljajo
dnevi,
ki se razvlečejo
v noči.
Postanejo
enakonočje.
salke
Poslano:
17. 09. 2019 ob 19:03
Bravo Saša
sopihajoč mastodom
nenasitno
vsrkava korake
lasti si misli
od enega konca
do drugega začetka
napolnjen trebuh
bruhne
izgubljene nasmehe
in dva
ki sta se utrnila
pet minut
pred zdajci
točno tam
kamor sta bila
namenjena
lp, Marija
Poslano:
18. 09. 2019 ob 07:01
Hvala ti Marija.
Lep pozdrav, Saša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Pesmi
- 17. 09. 2019 ob 08:39
- Prebrano 499 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130.3
- Število ocen: 9