Miza za šest.

Sipine, blede in krhke,

neimenovane, črne čeri,

ne morejo se spremeniti, 

ne morejo prekiniti uroka

sanj, katerih se ne prespi.

Ribič in ribe. V morju globine

cvetijo v vodi kot rože kot mesta

kot trmasto, živo meso.

Galebi, ki prosijo, ko ne lovijo,

in lovijo, ko poletijo beli kot 

angelski krik

nizko nad morsko gladino.

Školjke in rez počez.

Rob odhajajoče plime;

 

malo po malo,

tiho zapušča glasove,

drevesa in veje, 

ulice, hiše, 

vrata, ki se odpro.

 

Preteklost, prihodnost,

poletje in pristanišče

v velikosti škatle barvic.

Ta zanesljivo barva predmete

in mi smo predmeti,

 

usupljiva snubitev,

 

barvni ropot.

 

(Ugljan, 2019) 

Tamara Turšič

pi - irena p.

Poslano:
23. 08. 2019 ob 09:00

Dokler je sonce.

Dokler ga najdemo.

Velik pozdrav, Tamara  <3

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
23. 08. 2019 ob 09:40

Objem, Irena. Hvala ti.

T.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Tamara Turšič
Napisal/a: Tamara Turšič

Pesmi

  • 23. 08. 2019 ob 00:44
  • Prebrano 79 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica