Zdaj sem drugje doma.
Drugi vzhodi dramijo moje trepalnice.
Listi drugih bukev me ob nedeljah vabijo medse.
Asfalt je večinoma gladkejši.
Pot večinoma klančina.
Če se zmeniva, pridem s kolesom.
Bučno olje ima še vedno okus po tujem.
Vonj prazne denarnice me spomni na starše.
Kevdru po novem rečem klet in drevo je ženskega spola.
Sem pa tja srečam tiste, ki bivajo na drugi strani stene moje spalnice.
Jem vedno v postelji, to je enako.
Oni ne znajo dat gmaha in jaz še vedno ne razumem, koliko je tri četrt na osem.
Dlje imam do morja, ampak je pa vsaj Pohorje blizu.
Obiščem ga redkeje, kot obljubim.
Njih tudi.
Kako malo besed za tako velik premik...tudi tisti v mislih bralca
lepo
Zanimivi detajli, ki povedo nekaj o prostoru, še več pa o bitju, ki se seli in vsem, kar je zapustilo ali na novo spoznalo ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Berja Manik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!