Popotnica
Prosim, naj se razbije ta Enotnost,
naj se moja preteklost razlije,
naj te vode odidejo.
Z divjimi neukročenimi očmi
in skromno sklonjeno glavo
zakorakam proti vetru.
Moje mesto je brez mesta,
sled brez sledi,
le spočito srce zaupa v čas, ki prihaja.
Nekdo nekje me išče v drugih
in ko občutiva ljubosumje Smrti,
se najini poti lahko dotakneta.
Popotnica se me je zelo dotaknila. Spremenila bi le zadnjo kitico, nekoliko nerodno:
Nekdo nekje me išče v drugih
in ko najdem ljubosumje Smrti, (ali: sled Smrti / sled ljubosumja)
se najini poti lahko dotaknejota (dvojina)
Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
22. 08. 2019 ob 11:49
Spremenjeno:
13. 09. 2019 ob 13:37
Z "ljubosumje Smrti" nekako želim, da se bralec vpraša, kdaj je Smrt ljubosumna.
Lepo pozdravljam,
Denis
morda pa je problem v glagolu:
in ko občutim (?) ljubosumje Smrti ...
Lp, Ana
Sem popravil malce drugače, hvala.
Lep pozdrav,
Denis
Imenitno: samo malo več časa včasih potrebujemo, da premislimo, čestitke k pesmi, ki se vsakogar notranje dotakne: občutek majhnosti in iskanje bližine ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Denis Kotnik
- 18. 08. 2019 ob 20:08
- Prebrano 587 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 85
- Število ocen: 4