ČAKAM
Bršljan se je razpel
po sivi steni stare hiše
v njej ni čutiti življenja
toliko bolj je mir spodbujal liste
prekrili smrt so zadnjega življenja.
Mladost pokriva stare veje
pomaga da življenje gre naprej
iz noči se novi dan prebuja
povsod ljubezen pride slej ko prej.
Čakam na deževni čas oblakov
ko iz zemlje radi vode vse vzdrhti
takrat se bo kot vedno kaj zgodilo
mogoče bo iz srca zraslo kar si vsak želi.
Drevo se od rojstva ne premakne
a vseeno ga nekdo obdari
ta dar je žaga gozdnega drvarja
dim ognja ga v rajski svet seli.
Duh se dviga mimo evolucij življenja
ogenj pekla ga ne zadrži
dim se dviga nad oblake
očiščen v ognju pekla podobo angela dobi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!