POGREŠAM LJUBLJANO

   Pogrešam Ljubljano

in njeno povabilo na kavo

pogled z nebotičnika in Ljubljanskega gradu -

ko pogledaš dol, se zaveš - 

kako je v resnici to mesto malo!

 

   Moja študentska leta

odšla so kakor v sanjah

in občasno me zagrabi bolečina

spomin na dekleta iz študentskih let,

ko brezskrbno živel sem kot ptič!

 

   Pogrešam Ljubljano

to so dolgi avtobusni prevozi

iz Murske Sobote v Ljubljano

in pogovori z neznanci

o tem, kako bi premandurili izpite...

 

  Pogrešam Ljubljano

tam je Bežigrad, moje vesolje malo

v sanjah zavijem mimo Kliničnega centra

do fakultete mimo bifeja,

v katerem tisto popoldne občudovala sva življenje!

 

   Pogrešam Šmarno Goro

in najin izlet

in društvo paraplegikov ljubljanskih pokrajin

in snemanje filma o košarki na invalidskih vozičkih  

in iskanja šole na lokaciji izven mesta, smer Domžale!

 

   Pogrešam Ljubljano

in Sebastijana Cavazzo na biciklu   

Gašperja Tiča med recitalom pod Pesnikovem spomenikom,          

gostilne s prijaznimi natakarji, ki dali so nadimek mi      

 »Ropošev poba«.      

 

   A življenje gre naprej

in Ljubljana ostaja mi vse bolj v daljavi

nič več dolgih ni pohodov s kufrom

ostane mi le Mojca Mavec s televizije

in sanje, lepe sanje, polne neznane svobode. 

 

Avtor: Aleš Ropoša

Aleš Ropoša

Komentiranje je zaprto!

Aleš Ropoša
Napisal/a: Aleš Ropoša

Pesmi

  • 05. 07. 2019 ob 08:29
  • Prebrano 154 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 110.7
  • Število ocen: 5

Zastavica