Sem vprašal se spet 

ali bova letos šla na Bled                                                                                                                                                  

 za mene gore pravilo brez izjeme          

za tebe morje evangelij – Lošinj, Reka in Strunjan                     

zdaj žrebava v pesku, preštevava moči         

krešejo se mnenja, argumente vključujeva         

končno pade kocka, da v toplice bova šla!

Ljudje med seboj različni po izgledu in mislih                                                                                       

vsak bori se za svoj prav, to dela nas ljudi            

če razlik ne bilo bi, izumrl bi naš svet   

pa živali in rastline, okolje in letni časi                                                                                  

vsaj nekaj prispeva, če delujejo v sožitju     

zato živele razlike – dobro in zlo, papagaj in smrt         

brez vas dolgčas bi bilo, če razlik ne bi bilo!

Šli smo skupaj na morje 

jaz heteroseksualec, gej in lejzbika 

 na koncu se napili od obupa in skrbi                                                                                            

priznali si razlike in prijatelji postali                      

proteste na ulici nasprotniki prirejajo                                                                                                                                                   

ne razumejo razlik – le kaj oni se gredo?                                                                       

Živele razlike, saj v slogi je moč!

Naslednje leto spet                    

sva midva šla na otok Cres                                                                                                              

sva pela na glas otroško pesmico                                                                                                                 

mimo naju je prišel ves v črno oblečen in dolgolas                                                                                                                   

glasno se je drl, da ima vsega že dovolj      

 na kitaro je igral kot da bi se življenja bal                                   

 sva rekla mirno si – smo različni si ljudje!

Le kaj zdaj straši s tole pesmico?

Prihaja nov komad, piše ga moj črni brat                                                                                                   

v afriški puščavi žive, vse napore pretrpe                  

jaz pa tukaj rad nergam, če muha v krožnik pade mi!                  

Ko dokončal jo v glavi bo, jo na rog bo zaigral         

veter mi prinesel na uho mi bo njegovo pesmico                            

jo zapel vam bom še jaz – mednarodno himno miru!

 En dan krvavica, drugi dan kostanj

v želodcu je resnica – vse paše mi, ker znam                                                                                       

 cel dan da bi se filal s hitro hrano, o bog   

 rajši grem v parlament spremljat novo slovensko dramo               

če bi denarja imel veliko, bi šel z letalom v Francijo  

 ker pa moj račun je suh si bom omislil tekaško avanturo.

Avtor: Aleš Ropoša, 28.8. 2015

Aleš Ropoša