Kad umrem - spalite me
Vatra koju sam oduvek volela
Nek bude ona u kojoj sam izgorela
Pepeo moj prospite
A vetar sveznalica će znati
Koja će me kiša sa stenja sprati
Da me majčici zemlji u nedra vrati
Na steni nek stoji posveta večna
„Ona je umrla srećna“
O, kako lep izliv, žubor verza, Poetesa Milena, ovit s tančico sentimenta ... A vendarle je še daleč ... daleč do sivine resignacije ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
… bogato pesem nam podarjaš, draga pesnica Milena; vredno se je zamisliti ob "testamentu"...
Vse dobro ti želim,
koni
Sašo,
veoma mi je drago što te pesma dotakla i što ti se dopala... Ima tako nekih dana :) ...
Hvala!
Lp Milena
Koni,
i ja sam zamišljena nad zadnjim stihom :)... dobro si to osetila. Hvala ti od srca.
Milena
Dean,
hvala na podsećanju na ovu staru makedonsku pesmu. Nisam je odavno čula.
Lp Milena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena Vučković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!