Ključ v vratih.
Dvainsedemdeset standardnih udarcev
na minuto
se pomnoži z dva.
Negotovost odpravi tresk vrat.
S triinšestdesetimi decibeli
napoveduje.
Grob sestop.
Včeraj
ples na oblaku sladkorne pene.
Danes
ničvreden drobiž.
Sedita za mizo.
Želodec dela salte.
Misli drsijo v glacial.
Tipala srkajo podatke.
Nedvomno.
Danes je ničvreden drobiž.
Minuta in triindvajset sekund
brez vdiha.
Vrsti belih zob renčita.
Bledo rdeči ustnici
se za hip razpotegneta
v tesno stisnjeni tanki črti.
In spet eksplodirata
v divji flamenko.
Roke grozeče naraščajo.
Nad nizko spuščene obrvi.
Danes je satan.
Vdih.
Zenici
se zožita v prebadajoči piki.
Rjava kolobarja okrog njiju
se na pol skrivata
pod stisnjenima vekama.
V kosti se plazi mraz.
Rebra stisnjena v neprebojni oklep.
Mišica v njem pleše brez ritma.
Čedalje hitreje poskakuje.
Po telesu poganja led.
Zamrznjeno telo vstane,
pobira posodo.
Negotovi koraki
vodijo tresoče roke.
Pri koritu se ustavijo.
Zgrbljeno postavo pustijo
ob deroči vodi.
Stol podrsa izza mize.
Prihaja.
Utrip se zatakne v grlu.
Dih poliže vrat.
Roka na desni rami
ukaže torzu
obrat za stoosemdeset stopinj.
Pogled se zaleti v smehljaj na ustih.
Dvig za devet centimetrov razkrije
nasmešek v očeh.
V nežnem objemu skrite
široko razprte oči.
Tipala preverjajo
zunanjo temperaturo...
Gladina je umirjena.
Nikjer sledu o nevihti.
Razdejanje pospravi tja
med trebušno slinavko
in zadnjo steno želodca.
Koža se počasi spet prilega ...
Pisana_beseda