Haibun (Deževen dan).

Njena delavnica tistega deževnega popoldneva ni samevala in kup raznovrstnih pokvarjenih dežnikov za njenim pultom je postajal vse večji. Obisk je odvisen od vremenskih razmer, dež pa je vedno najboljša reklama. Mojstrica za popravila dežnikov pride v delavnico vsak dan v obleki, ki ji je včasih odlično pristajala. Usede se med dežnike in škatle z zakovicami, trakovi ter čaka. Ve za stvari, ki ne pomenijo več veliko, naprimer kako popraviš ročaj ali zašiješ platno, na novo naravnaš palico, ki jo je nekdo v obžalovanju ali obupu zvil. Ko torej vstopi obiskovalka s svojim polomnjenim, rdečim dežnikom in ga položi na pult, se mojstrica le rahlo nasmehne:”Ljubezen?” “Ja,” ji odgovori ženska, “ljubezen. Žal mi je, da sem ponovno tu.”

 

Polomnjen dežnik,

nogi zapuščata

luže na tleh.

Tamara Turšič

Sašo Zorc

Poslano:
26. 04. 2019 ob 18:08

Zelo me je vzradostil ta tvoj haibun, Tamara; kot tudi intervju s to poslednjo mojstrico dežnikarske obrti v Ljubljani. Z nemalo nostalgije me vleče v tiste ranjke čase, ko je moje mesto še imelo pravo dušo; je živelo in dihalo s svojimi prebivalci. Da ne navajam koliko krojaških, čevljarskih, šiviljskih in še mnogo drugih obrti je dobesedno izpuhtelo zaradi človekove topoumnosti, predvsem zaradi zaslepljenosti z lažnim bliščem, žal.

Lepo pozdravljena,

Sašo 

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
26. 04. 2019 ob 18:36

Tudi mene Sašo. Smašno, ampak zelo resnično, je predvsem to, da smo v vsej tej naglici in hitrosti pozabili na to, kar nam najbolj manjka. Tiste dnevne, pristne stike, ko slišiš zgodbo ali nov dogodek iz okolice. Tu pri nas v Trnovem, sreči, še niso zapril edine majhne živilske trgovine na Opekarski. Trgovke so še večinoma iste zadnjih 20 let. Prijetno je to. Tak, topel občutek je ob tam. Ni mi niti potrebno reči, pa imam že postrežen kruh. Neodgovorno potrošništvo več vzame kot da. In pravim zamo za to, kar je za bližnjim ovinkom, v daljnega ne bom niti posegala.

Lepo bodi.

T.

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
27. 04. 2019 ob 12:28

Dežnik ali srce

se odpre, 

da lovi kaplje ...


Lp, Jošt Š.

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
28. 04. 2019 ob 07:40

Dobro je to, Jošt. Mogoče ti kdaj ukradem te besede. Dober začetek so.

Lepo nedeljo ti želim.

T.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 05. 2019 ob 12:58

Pozdravček, Tamara, tudi mene se je zgodba dotaknila, le nekaj manjših popravkov ti predlagam (proti koncu ohranjanje sedanjika v zgodbi):

Njena delavnica tistega deževnega popoldneva ni samevala in kup raznovrstnih pokvarjenih dežnikov za njenim pultom je postajal vse večji. Obisk je odvisen od vremenskih razmer, dež pa je vedno najboljša reklama. Mojstrica za popravila dežnikov pride v delavnico vsak dan v obleki, ki ji je včasih odlično pristajala. Usede se med njih (najbrž si mislila med dežnike?) in škatle z zakovicami, trakovi ter čaka. Ve za veliko stvari, katere ki ne pomenijo več veliko, naprimer kako popraviš ročaj ali zašiješ platno, na novo naravnaš palico, ki jo je nekdo v obžalovanju ali obupu zvil. Ko je torej vstopila obiskovalka skozi vrata s svojim polomnjenim, rdečim dežnikom in ga položila na pult, se je mojstrica le rahlo nasmehneila, vprašala:”Ljubezen?” “Ja,” ji odgovori ženska, “ljubezen. Žal mi je, da sem ponovno tu.”

/Polomnjen dežnik,

nogi počasi zapuščata

luže na tleh./

 


Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
05. 05. 2019 ob 16:26

Ana, hvala ti. Sem popravila. Lepše se bere, ja.

Lep dan želim.

T.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Tamara Turšič
Napisal/a: Tamara Turšič

Pesmi

  • 26. 04. 2019 ob 13:47
  • Prebrano 172 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica