Klopca in golobica.

/Še vedno nisem tega omenila Sju,

kaj pa vem, zna se zelo zabavati s tem,

da je ciničen./

 

Pojem majhno, tiho pesem znova in znova, 

sivokrilka na tleh, pa gruli svojo.

Kdo ve za koga to dela, 

morda samo zaradi sladkobe petja,

brez namena, brez zmage, 

z življenjem,

ki je na ravni pozobanih drobtin. 

Vidiš jo lahko kako se drgne ob mestno hišo, 

na Prešercu pozoba drobtine,

prespi na žlebu Plečnikove tržnice. 

Resnica je, da išče partnerja, 

in zagotovo ni edina njihove ali naše vrste.

Sem ni priletela z namenom,

da spodmakne župana, 

ali da odpre še en bife, 

ali bog nam oprosti, novo restavracijo s hitro prehrano 

ali napiše dolgo, pritožujoče pismo,

zahteva 50 eurov,

dvigne glas nad komur koli.

Ja, seveda, je ukradla kakšno drobtino 

in ne vem, če jo bodo prepodili 

ali, luba duša, celo zastrupili. 

Tega ne morem vedeti,

 

odletela je izpred mojih oči, 

tako kot pozabljen svet, 

ki se vrača v misli samo še v zgodbah. 

Tamara Turšič

Komentiranje je zaprto!

Tamara Turšič
Napisal/a: Tamara Turšič

Pesmi

  • 21. 04. 2019 ob 20:22
  • Prebrano 99 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica