nerazločnost se plazi vame
ko ugaša dan
med prste mi lepi besede
belina brez razreže ozadje
v fragmente nedoumljivega
in vendar razločim
nezamejenost kavkaške stepe
lahkotnost stihov
zasejanih iz trosov bilk
zraslih na utrujeni zemlji
teptani od železnih podplatov
iz globin skodranih las
se vsuje rumen dež
na prostrana polja
kaplje zdrsijo po vratu
svežina mokrote
mi preseka pot
Pesem, postavljena v stepo, ima drugačne konotacije kot bi bila kje drugje ... rahločutno opisana posebna samost, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!