Fino, Poetesa Tamara, kako znaš ti znaš sukljati besede v zelo berljiv tekst; vsekakor res, ni kaj. Vedno te prebiram z velikim užitkom ...
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Hvala Sašo. Veš, lahko bi ti vrnila z enako mero.
V decembru je bilo spisano. Sem samo sledila predlogu in spremenila blog v Haibun, čeprav ne vem, če je v pravilih. Haibunov in njihovih pravil ne poznam, jih pa rada prebiram.
Lep dan ti želim.
T.
slišim parno lokomotivo ki ni pripeta na nič kakor vse kar odhaja za njo pa vrtinčenje snežink ki ne bodo nikoli prispele do tal
Igorj, različno sišimo, mar ne. Vendar so občutki precej podobni.
Hvala ti.
T.
urednica
Poslano:
21. 04. 2019 ob 22:50
Spremenjeno:
21. 04. 2019 ob 23:01
Pozdravček, Tamara, tudi mene se je haibun dotaknil. Nekaj (zlasti vejic v 2. delu) popravkov in pa konec:
...
Menja soplesalko po vsaki pesmi. Vsa dekleta izgledajo nežno (so videti nežne) in on jih
vodi okoli z žalostno milino. Nato se usede na stol in za mizo, ki je
bila včasih star šivalni stroj. Ampak šivalni stroj je že pred leti
razmontiral in vse, kar je ostalo od njega, je stopalka in železno kolo,
lepo in neuporabno. Pritisne stopalko v ritmu glasbe in kolo se zavrti, a
ni več pripeto na nič. Kako enako, takrat pomislim. Kot vse, kar je
odšlo. Tudi to leto. Verjetno, da naredi prostor novemu. In
dedi. Vstane in gre ponovno na plesišče, da zapleše s Faniko, ki jih
ima 31 in se premika z žalostno eleganco. Eleganca je nekaj, kar je
pobrala pred kratkim, žalost nekaj, s čimer se je rodila. Plešeta skupaj in
iz zvočnikov odmeva “sredi zvezd, noč in dan, se vrti ta svet …”, želi
si, da bi jo lahko odpeljal kamorkoli… Moja
babi je to, stvari se vseeno nekako niso izšle, dolgo je že mrtva, a
dedi še vedno najraje zapleše prav z njo. Kolo se zavrti, a ni več
pripeto na nič. Kako enako, pomislim takrat. Kot vse, kar je odšlo.
Tudi to leto. Naj bo naslednje sladko. In kot bi rekel Oskar, ko ne more
tri dni na stranišče, ker vedno takoj poje vse sladkarije, ki jih
dobi:”Včasih samo počneš reči, za katere ne bi pričakoval, da jih boš
počel. Mami, ampak sladke so.” Vedno me nasmeji ta otrok.
/Odeja beline.
Rože skrite v domu
čakajo razcvet./
Kaj meniš?
Lp, Ana
Ana, hvala ti. Precej dolg tekst je in veliko škratov je bilo, mar ne.
Sem popravila in upoštevala predlog. Če ne drugega, mi vsaj Oskar ne bo zahteval avtorskih. Hecam se.
Lep ponedeljek ti želim. Krajši teden bo naslednji teden. Fino je to.
T.
Kolo se vrti ... in vse je drugače, čeprav tako enako kot vsako leto - lep haibun, čestitke,
Ana
Ana, hvala.
Da ne pozabim, naj bo nepozabno v petek. Držim pesti za oba.
Lep preostanek dneva!
T.
Čestitam Tamara, super haibun!
lp, Petra
Hvala, Petra.
Veliko pomladnih vdihiv in navdihov želim.
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tamara Turšič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!