Zgodilo se je, da sta se vnela
pisan metulj in rumena čebela.

V njegova ugledna, pisana krila
se je čebela na smrt zaljubila

in on je ves nor na njen sladki med.
Ni pa pripravljen na delo in red!?

Ko čebela je to prepozno spoznala,
ves dan na rože je jezno brenčala.

Metulj razočaran je s krili šuštel,
se globoko zamislil in odletel.

A pisani travnik njun celi je svet,
na njem se prav kmalu srečata spet.

Zato ta ljubezen – neusmiljena sila! -
nikdar do konca ni ju minila;

saj v barvah in vonjih istega cvetja
še skupaj preživljata vroča poletja.

Čebelica vedno glasno godrnja,
metulj pa jo nežno s krili pahlja.

Adelina