IZ ROMANTIKE DO TURISTIKE (haibun)

 

Spust po kapilari Študentovske gaze do Vodnika, ki ga še danes pesmi pojo, zaklije v talamus prve zametke jutranjega stiha, ki kot kapljica medene rose ovlaži še grenko teksturo misli. O, kako zna v plesnivem miljeju staroveške kajbice, kosji nastopač ščeperiti frak in med partiturami bezgovih listov zatrepetati s kljuncem, da zamiglja skozi rešetke ute prekrasen belcanto. Taka rana matineja slači v meglo zavite čute in naolji bílo še tako naglušnemu pasantu. V teh hudo pozlačenih časih, ko je čez vse moderna soap opera Žvenket trkljajočih novcev, tak gratis tičji koncert zelo pomirja večno bolehno denarnico. Brez dvoma ti izvrta rov skozi zaskorjeno ušesno maslo, natlačeno v uhlje, vsled političnih eskapad, da v resonančnem polžu omavža še tako zaspane ganglije. No, da ne bom preveč otresal z raztrgano vrečo sentimentov vzdolž ozke staroveške uličice, kajti nadrobljen grušč ne odpušča zavozlane hoje. Macola realnosti kaj hitro razbije mehak užitek in potaca tiste, že skoraj plastične privide ugodja. Nemudoma, v izostanku božje usmiljenosti, jih transformira v prdec za preganjanje mušic …  

Na ozkem izhodu v raztegnjeno gofljo zajamem tope strelice žarkov, ki prebude zasanjano betico. Še napol surov stih, čemeč na vršičku jezikala, pa tolovajsko požre sunkovit piš med izzvijanjem iz somračne šikane preduha. Tropi, v zlepljeno gmoto stiskajočih turistov, predvsem tisti ozkooki izza hrbtišča sonca, že usmerjajo tok gneče pod pragove kamnitih svetnikov. Ti, že par vekov stoječi tam zgoraj na cerkvenih izzidkih, nadvse stoično prenašajo nonstop fotkanje. Robbova originalna fontana vizavi mestne hiše, je že davno pobrisala na varno, tako da lahko vsakršni pernati letalec po mili volji serje po njenem pobeljenem klonu. Obvezna oprema in razpoznavni znak teh Yuko - sanov in Ču ju Tsinov za totalne laike: Na presuh vrat obešen bingelj z debelo šalico teleobjektiva; v roki stiska dvometrsko preklo in jo moli predse, kot bi hotel naluknjati čobodro megle, da še vsega hudega navajen zbor vran, z golobjem gruležem vred panično beži, nekam onkraj zvonika sv. Nikolaja. Kakšna sneta lasulja, proteza ali iztaknjeno oko nebodigatreba ljubljančana, pa tudi več ni kakšna posebna atrakcija za vsega vajene reševalce. Da mi ni izustiti še kakšno besedo več o besnečih domorodcih, varno skritih za zakloni zeljnih in repnih škafov, ter preklinjajočih za šanki bifejčkev na živilskem trgu. Na vrhu tistega teleskopskega falusa ima pritrjen megafotkar, dimenzije A4 in producira strašno idealizirane selfije, na katerih se iz kamnitega tena obraza iskri zobalo, razpotegnjeno čez paspartu uokvirjene šipe. Potem pa si v domači provinci žgečka utrujene možgančke in ubija misli, kaj znanega se mu prikazuje iz le centimetra ušivega ozadja, nekje izza režeče gofljice. Zato pa nas vsako leto preplavi živahno mravljišče teh tsing žing žlobudračev, opremljenih z marelami proti "drugačnemu soncu", s cunjasto larfo ovito okoli obraza, kot ščit pred želi evropskih virusov. Iz pičlega ozadja fotke se vagabundskim užitkarjem niti ne sanja, da so bili tod že lani, predlani, predpredlani ... Saj slikice so več ali manj vse enake kot klišejski odtisi, četudi bi se selfali nekje v pekinškem ali kiotskem kvartu ...

Ko me v fobiji spomina na pobesnelo čredo bikov v Pamploni, povodenj teles izvrže ob trdi podstavek našega Poeta Prešerna (ne vem, če bi bil prešeren v naših časih),  mi pa že nekaj trdega kresne v lobanjo, da bo France vsak hip zagrabil tisti avstrijski model muze in se pred nadležneži pognal v valove Ljubljanice, kot nekoč njegov povodni mož z Uršiko zalo pod pazduho … Potem bi pa na moč vzhičena Julijina mati, tam onkraj Wolfove ulice, že lahko potegnila roleto čez okno, ker France njeni hčerkici, nekam ven zazrti, ne bo več tečnaril z mežikanjem … Razen morda kakšen Chuang Tse Tung al' pa Li fu jung z bliskavico … Le kdo bi vedel …

In kaj sem že nameraval tega sončnega jutra postoriti? Aha, da, seveda … Na trg po dve lepi, buhteči glavi ajserce iz Trnovske fare …

 

 

BENEŠKI PRIDIH.

NA TROMOSTOVJU GRULI

JATA KITAJCEV.

 

Sašo Zorc Florjanski

 1 2 > 

salke

Poslano:
15. 03. 2019 ob 12:49

Sašo, tvoje jezik je bogastvo, prozna izpoved milina. Hvala ti za užitek:)

Lep sončen dan ti želim.

Lep pozdrav,

Saša

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 12:55
Spremenjeno:
15. 03. 2019 ob 12:55

Hvala ti, Poet Salke, za te lepe besede. :-) Ja, to je sedaj realnost v Ljubljani.

Prijeten dan ti želim,

Sašo

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
15. 03. 2019 ob 13:15

Sašo lepo pozdravljen

Si se pa razpisal.

Samo kaj bi naredil gospod France res

Bi morda se naprej... 

Lep dan ti zelim

Irena

Zastavica

Gregor Markič- Factotum

Poslano:
15. 03. 2019 ob 13:24

Super branje

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 13:34

Hvala ti, Irena, majhen pomladni utrinek in spontana erupcija besede ... :-)

Sončen dan ti želim,

Sašo 

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 13:36

Lepa hvala ti, Gregor; me veseli, da si se prebil do konca ... :-)

Lepo pozdravljen,

Sašo

Zastavica

koni

Poslano:
15. 03. 2019 ob 14:14

… enkraten prikaz realnosti, ujete v literarno obliko, ki združuje prozo in haiku <3

Z navdušenjem te berem.

Z lepimi pozdravi,

Breda

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 14:26

O, kako me vedno in znova razveseliš s prijaznimi besedami, spoštovana Poetesa Breda. Nekoliko dolg tekst, mar ne? A kaj morem, ko je pero kar samo drsalo po sledeh misli in stvarnega doživetja ... 

Z lepim pozdravom pomladnega dne,

Sašo 

Zastavica

jagodanikacevic

urednica

Poslano:
15. 03. 2019 ob 15:12

Sjajno, Saša.

lp

Jagoda

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 15:18

Hvala ti, Jagoda! :-)

Lepo pozdravljena,

Sašo

Zastavica

Svit

Poslano:
15. 03. 2019 ob 16:25

* hehe, tvoje spretno slikanje obratov kar potegne, ma haibun je men mal predolg,

haiku pa je odličen.**


Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 16:48

Lepa ti hvala, Svit! Me veseli, da ti je všeč. :-) Haibun pa je res dolg ... kot blagoglasen koncert ptičjih žvrgolevcev in predolg ... kot gosja procesija turistov ... 

Lepo pozdravljen,

Sašo 

Zastavica

Lean Radić

Poslano:
15. 03. 2019 ob 17:10

Izvrsno Sašo, tvoji haibuni su nešto čarobno.

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 17:20

Hvala ti, Lean, za besede pohvale! :-) Kaj č'mo, realnost našega časa ...

S pozdravi,

Sašo  

Zastavica

Katica Badovinac

Poslano:
15. 03. 2019 ob 18:18

Ma, Sašo, nema ti premca!

Lp,
Katica

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 18:26

O, ta spontana doživetja kar sama pridejo izpod peresa ... Hvala ti, Poetesa Katica!

Lep večer ti želim,

Sašo

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
15. 03. 2019 ob 21:38

Tvoja odlična črtica se konča s fajn haikujem, vse skupaj pa potrebuje pozornost in splača se :)

lp

i

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
15. 03. 2019 ob 22:13

Prav lepa hvala ti Poetesa Irena, vesel sem tvoje pohvale. :-) Sem se že poigraval z mislijo, če tekst le ne bo rahlo predolg; pa sem si rekel: pač kar bo pa bo, morda pa se ga kdo le lotil. In kot vidim odziv sem pa res presenečen ... :-)

Lepo pozdravljena,

Sašo

Zastavica

triglav

Poslano:
16. 03. 2019 ob 00:49

Ja ja,  dandanes še golobi niso več, kar so bili, haha.

Odlično delo, z izvrstnim, zanimivim haikujem.

lp Marija 


Ps.: v glavi se mi je utrnil haiku, za katerega sem si izposodila besedno zvezo"naščeperi frak"" iz tvojega haibuna. Rada bi ga objavila, upam, da nimaš nič proti?

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
16. 03. 2019 ob 02:05

facebook chat emoticon grin

Prav zabavno se je takole ozreti od florjanske tja dol v te ljubljanske kvarte!


Lp, Jošt Š.

Zastavica

 1 2 > 

Komentiranje je zaprto!

Sašo Zorc Florjanski
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski

Pesmi

  • 15. 03. 2019 ob 12:04
  • Prebrano 429 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 447.18
  • Število ocen: 20

Zastavica