Večno trpljenje

Prisloni mi bareto na moj tempelj

In potegni tistega petelina.

Naj naboj hitro v možgane vstopi,

Še hitreje pa izstopi.

Daj mi konec trpljenja.

Naj hiti skozi labirinte mojih sni.

 

Ne boj se in že potegni,

Saj nič te ne bo stalo.

Zakaj bi sploh razmišljal?

Mar te družba drži in me le živega želi.

Najbolje da si iztaknem svoje oči,

Da se glava zbistri.

Domen Perovsek

Svit

Poslano:
20. 02. 2019 ob 12:19

* tole s črkami potegne...trpljenje je nekoliko manjše....fajn vizual **

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Domen Perovsek
Napisal/a: Domen Perovsek

Pesmi

  • 19. 02. 2019 ob 17:28
  • Prebrano 395 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 83.1
  • Število ocen: 4

Zastavica