Prisloni mi bareto na moj tempelj
In potegni tistega petelina.
Naj naboj hitro v možgane vstopi,
Še hitreje pa izstopi.
Daj mi konec trpljenja.
Naj hiti skozi labirinte mojih sni.
Ne boj se in že potegni,
Saj nič te ne bo stalo.
Zakaj bi sploh razmišljal?
Mar te družba drži in me le živega želi.
Najbolje da si iztaknem svoje oči,
Da se glava zbistri.
* tole s črkami potegne...trpljenje je nekoliko manjše....fajn vizual **
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Domen Perovsek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!