LETI, FENIKS, LETI!

Prišla sem k tebi nepričakovano,

ko odkrila v sebi čustvo sem doslej neznano.

Zbudilo v meni je nemir, ko vate se je skril.

 

Po večletnem tlenju teh občutij se je vnel požar strasti.

Pogasila sem ga skupaj s čustvi iz narave,

ker strasti nravi tudi po razcepu lastnega razuma nisem razumela.

A po letih, ki bila posuta so s pepelom, mi ni vseeno za pogorišča stara.

Usodi rečem odločni »ne!« ker kot Feniks vzletam v življenje zdaj,

ne mislim iti kot odpisana še v raj.

 

Sem svobodna ptica, ko letim v zraku, vidim več.

Bojim se prav nič več - z identiteto zrele ženske je strah zbledel,

ker verjamem v srečno zgodbo Feniksa od nemirnega obdobja dalje, še naprej.

Lucidna

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 02. 2019 ob 18:46
Spremenjeno:
17. 02. 2019 ob 18:50

Lucidna, dobrodošla na portalu.

   Svetujem ti, da se v pesmih kar se le da izogibaš klišejem, ki jih je mimogrede v tvoji pesmi malo morje. 

   Klišeji ( že milijonkrat uporabljene izrabljene besedne zveze) zatrejo poezijo, enkrat smo imeli tole delavnico, prav zabavna je bila. Pokukaj malo noter, pa boš bolj razumela, kako naprej


https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/43306/pesmi_iz_klisejev/4/#komentar190905


LP, Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Lucidna
Napisal/a: Lucidna

Pesmi

  • 13. 02. 2019 ob 22:09
  • Prebrano 68 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica