Kalitve
Mračje. Lepko in slinasto.
Skozi širom zategnjene vozle
se poceja komaj zaznavno prostorje.
Tako čisto malo
ga je sedaj še ostalo,
da ga zlahka vsega polovim z roko.
Ter takoj zatem skrijem.
Globoko v žep.
Dokler prav počasi,
noč za nočjo,
znova ne vzkali.
Kakor čedalje bolj brezmejno -
jutro.
Lep občutek: imeti semena teme in opazovati, kako se razraste in to vzporejati z jutri ... hkrati pa - tvoje imenovanje, ki je nekaj posebnega, čestitke,
Ana
Ana, najlepša hvala.
Resnično me veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 11. 02. 2019 ob 10:30
- Prebrano 641 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270.24
- Število ocen: 10