Tukaj izpostavljam pesem, ki je predolga za objavo na rednem portalu, je pa napisana v obliki rubaiya.
Seveda me zanima vaše mnenje.
Predvsem stroke (mogoče bi se oglasil tudi Matjaž).
SORAJA
Neke pomladi se v Rožno dolino
priseli Soraja s svojo družino.
Pegasto, odraščajoče dekletce
očara prav vse z otroško milino.
Njen očka je šejk, Halil Al bin Reda,
v Arabiji znan, kot sokol ujeda,
velik ljubitelj Gorenjskega kota:
Pokljuke, Bohinja, Vogla in Bleda.
Prepričan je, da se bo deklica mila,
le pod doslednim nadzorom ognila
pastem, ki po ulicah temnih preže,
postavlja stroga in jasna pravila.
Očka Soraja močno obožuje,
ukaze njegove vse izpolnjuje,
odkar pa so v Rožno dolino prišli,
se ji zdi, da jo le malo preveč omejuje.
Ko Julija osemnajst let že praznuje
lahko s svojim bratom v svet odpotuje,
saj s šarmom prepriča svojo družino,
da z bratom je varno oditi na tuje.
Opoldne prispeta v belo Ljubljano,
živahno, veselo in prav nič zaspano.
Hitro posrka ju v svoje kanale,
hočeta v kino; je vse razprodano.
V Šiški je fešta privatnega tipa,
prideš lahko brez kartice VIP-a.
Stopita v prostor med družbo izbrano,
prešine ju sreča zadnjega hipa.
Najprej zadržano sprejme ju družba,
potem pa postaja vse večja gužva,
novi in novi ljudje se vrstijo,
kmalu so vsi homogeni kot spužva.
V gneči nihče več ne gleda soseda,
kakor kdo ve, se zabava, poseda.
Brž vidi, da nista v centru pogledov,
pa naokrog se Soraja razgleda.
Takoj ga začuti. Njega seveda!
S prijatelji nekaj živahno razpreda.
Postane ji vroče, hoče zbežati,
prepozno, saj tudi Gaj jo zagleda.
Potem sta plesala skozi poletje,
dotiki, poljubi, kot v snu doživetje.
Dobita se pod Prešernovim kipom
z muzo na zmenku, ki je razodetje.
Kmalu v zanosu visokega vala,
tesno objeta sta skupaj ležala,
začudena in prijetno prevzeta,
v očeh si vesoljne zvezde iskala.
Počasi se v mesto razlije jesen
z malarjem, ki oboževalec je njen,
navdušena pevca starinskih balad,
v vejevju šumita že zadnji refren.
A oče že dolgo jo gleda postrani,
sprašuje domače, da je ne rani,
nazadnje pokliče še njo na zagovor
in odredi, da odšla bo kot lani
v Arabijo kjer bo zanjo skrbela
stara Bibi. Tam v dvorcu bo imela,
obdana z udobjem in minareti,
skrb le za šolo, za njo bo živela.
Sorajo in Gaja odplakne oseka,
boleče spoznanje, resna prepreka:
drugačna kultura, vera, navade,
tiho resnica v možgane priteka.
Tih je razum in še tišja je nada, *
tiho v spirali ljubezen propada,
ni čas še za zarjo z bližnega vzhoda,
muza se z žalostjo tiho ubada.
* Avtor prvega verza zadnje kitice je Peter Rangus
Lep pozdrav Marija
Marija,
v pesniški obliki, v kateri nam predstavljaš pesem Soraja, se nisem nikoli preizkusila in premalo mi je poznana, da bi si s tega zornega kota dovolila izpostaviti mnenje o njej. Zaradi same vsebine pesmi in tekočega branja verzov pa ne morem mimo brez izražene ČESTITKE. Izjemna je pesem in izjemna je tvoja ustvarjalnost. Upam, da se bo oglasil še kdo, da bo pesem naletela na zaslužen strokovni odmev.
S prešernim pozdravom ti želim tudi lep preostanek prazničnega dne
Breda
Poslano:
01. 04. 2019 ob 16:53
Spremenjeno:
01. 04. 2019 ob 16:54
Draga Breda,
vesela sem, da si prebrala Sorajo in se mi oglasila s prijazno besedo, kot ti to znaš.
Malo sem čakala na odziv še koga na tem portalu, no tistih, ki pišejo v verzih,
vidim pa, da ni zanimanja.
Sorajina in Galova zgodba se sicer piše naprej, ker je dandanes tovrstna tema še kako prisotna v našem bivanju, saj je svet po eni strani postal zelo majhen in globalen, pravi babilonski stolp, po drugi strani pa se vedno bolj zapira v majhne enklave, od koder se širi ...
No, da nam preveč moralizirala, haha, skratka Soraja raste (*_*)
Lep preostanek dneva ti želim
in hvala ti.
Marija
Je zanimanje, Marija. Samo pomlad nas je zaposlila s toliko lepote, da človek enostavno ne ve, s katerega konca bi se ji prej približal. Jaz sem tudi prebral tvojo pesem, ki se odločno razdaja z dinamičnim metrumom in intenzivno vsebino. Bral sem jo naglas, da sem lahko pogruntal vse ritmične obrate, ki jo bogatijo, in pri večini verzov mi je to uspelo, le pri nekaterih ne, ampak teh je zelo malo. Ko jo bom prebral še enkrat, ti zaupam, kateri so to, če se mi bodo še zdeli problematični. Drugače pa - po mojem mnenju - pesem stoji in živi. Se še oglasim. Lp M
Marija, jaz imam kar solzne oči. Ampak verjamem v to, da bo Soraja prišla nazaj in Gaj jo bo pri Prešernu zvesto čakal :)
Marija, to je nekaj opažanj in predlogov z moje strani, poglej, če se s čim strinjaš, Lp Matjaž
3- kitica
Prepričan JE, da se bo deklica mila ...
4. kitica
... se ji zdi, da jo MALO preveč omejuje.
5. kitica
Ko Julija osemnajst let že praznuje
lahko s svojim bratom v svet odpotuje,
saj s šarmom prepriča svojo družino,
da z bratom je varno oditi na tuje.
6. kitica
... živahno, veselo IN prav nič zaspano ...
7. kitica
V tej kitici mi ni jasno, kaj reče brat. Tudi sicer bi na tvojem mestu to kitico postavil na novo.
8. kitica
... PRIDEŠ LAHKO brez kartice VIP-a.
( ... sreča zadnjega hipa? Ful filozofsko sredi sicer lahkotnega jezika.)
9. kitica
... kmalu so vsi homogeni kot spužva.
12. kitica
Pri Prešernu vsak dan se dobita po moje preveč zaustavi tekoči ritem
dobivata se pod Prešernovim kipom
14. kitica
z malarjem, ki oboževalec je njen prehitra in nepričakovana sinkopa mi spotakne ritem
če ti je v pomoč z oboževalcem, ki je ves njen
ampak ni najboljša rešitev
15. kitica
hči pade ravno na nepoudarjen zlog
Že dolgo jo oče gleda postrani
16. kitica
Jaz bi potem zamenjal z nazadnje
17. kitica
stara Bibi. Tam v dvorcu bo imela, pa za hip povsem upočasni ritem, kar po moje ni optimalno, mogoče bi se dalo kaj spremeniti
18. kitica
Sorajo in Gala odplakne oseka
boleče spoznanje, resna prepreka:
tiho resnica v možgane priteka
Matjaž, hvala iz srca.
Malo sem zanergala in mi ni žal. Odziv me je res razveselil. Jutri se posvetim popravkom, seveda z razmislekom (*_*).
Imam pa še eno vprašanje:
Ali je sploh smiselna tovrstna forma (rubaiyat) za daljše pesmi. Meni se zdi lepa.
Iz srca se ti zahvaljujem in te vsaj kakšnih ??? dni, ali tednov ne bom več nadlegovala.
lp Marija
Abukala, hvala ti.
Kot prvo:
Zelo sem vesela, da je tvoja glosa zaživela.
Kot drugo:
Kaj pa vem, kako se bo razpletlo s Sorajo, sedaj je stara komaj osemnajst let. Pesnikova muza pa zna biti zelo muhasta in vse je odvisno od nje.
Pozdravček
Marija
Poslano:
02. 04. 2019 ob 22:14
Spremenjeno:
02. 04. 2019 ob 22:15
Marija!
Kolikor se jaz spoznam na rubajate, tale tvoja pesnitev od njihove (stroge) forme ritmično precej odstopa, ker ritem variira, kar se v klasični obliki po moje ni smelo dogajati. Dosledno sicer upoštevaš rimanje po rubajatski shemi.
O tem gotovo več od mene vesta Lidija in Breda.
Lp M
urednica
Poslano:
04. 04. 2019 ob 17:00
Spremenjeno:
04. 04. 2019 ob 17:03
Marija, si se zgledovala tukaj?
Zaenkrat sem šla nahitro skozi, danes prvič vidim to objavo ... mi je pa padel v oči škrat
Oče že dolgo hči hčer!!! gleda postrani,
sprašuje domače, da je ne rani,
potem pokliče še njo na zagovor
in odredi, da odšla bo kot lani
Poslano:
04. 04. 2019 ob 20:13
Spremenjeno:
04. 04. 2019 ob 20:18
Pozdravljena Lidija, zelo vesela sem, da si se ustavila ob Soraji.
Ne, nisem se zgledovala po nobeni angleški ali v angleščino prevedeni originalni poeziji rubaiyat-ov. Moja angleščina žal ni tako dobra, da bi si upala razlagati poezijo iz nje. Google je pa sploh katastrofa v prevajanju.
Zamislila sem si, da bi bilo lepo napisati daljšo pesnitev (koncept vsebine imam v glavi), v zgoraj predstavljeni obliki. Lahko bi jo pisala kot balado, pa se mi ne zdi primerno, saj vsebina ne bo tako zelo dramatična in temačna, kot pritiče baladam. Poleg tega mi je ta način ljubši.
Zato bi bila vesela kakršnih koli usmeritev in napotkov.
Hvala za slovnični popravek.
lp Marija
Komentiranje je zaprto!