Morda res že malo pretiravam ... Ampak rada bi opozorila vsaj na nekatere elemente, ki se tako povezujejo in prepletajo skozi vso zbirko (vsebuje 156 strani!).

Mislim, da je tule na mestu vprašanje: kje knjigo lahko dobimo oziroma naročimo, da jo bomo lahko v celoti prebrali?

Nekaj izvodov še imam doma, sicer pa je knjiga na voljo pri založbi Volosov hram. Lahko se naroči tudi preko njihove spletne knjigarne: https://www.volosov-hram.si/izdelek/neobstoj/ 

Urednik in vodja založbe - Robert Titan Felix - je naredil odlično delo. Na tem mestu se mu moram zahvaliti :-)

Vsekakor si želim, da najde pot do bralcev! :-)

Pozdrav pozdrav, še iz moje strani.

Če smem dodati še eno vprašanje. Priznam, da zadnje zbirke še nisem uspela prebrati (čakam na svoj izvod! ;)), poznam pa iz nje kar nekaj pesmi ... In se mi zdi, da je tvoja rdeča nit pisanja (že od najinega Kontejnerja) družbena kritika. Na tak ali drugačen način. Se ti zdi, da pesnik mora biti družbeno angažiran? Ali si lahko dovoli kakšna tavanja mimo? 

Pozdravljen, Aleš!

Z zanimanjem spremljam pogovor. Veseli me, da namenjaš pohvalne besede portalu Pesem.si. Pa vendar si ne delajmo utvar, da so naše objave tu nek vrhunski dosežek, prej bi rekla, da so način izražanja naših stisk, zatajevanih resnic , spominov ipd. kar teži povprečnega člana te združbe, da ne rečem slehernika našega časa. Vendar mene zanima drugo vprašanje:

Prosim, povej nam ali je razlika med t.im. žensko in moško poezijo. Ali ti ob branju začutiš razliko?  Večkrat se ob srečanjih odpre ta dilema. Hvala za odgovor in še mnoga oglašanja.

Andrejka

O, Helena, zanimivo vprašanje pravzaprav,

takole bom rekel: vprašanje je, če je poezija sploh lahko apolitična oz. družbeno neangažirana?

Zdi se mi, da ne; vsaka (dobra) umetnost vstopa v družbeno sfero in kot taka mora zavzeti nek določen odnos do okolja oz. do soljudi.

Je pa res, da je moja rdeča nit pisanja precej direktna, morda zato deluje bolj angažirano :-)

Andrejka, veseli me, da si se pridružila pogovoru,

takole bom rekel - načeloma ne čutim  bistvene razlike, čeprav pa se mi zdi, da se - vsaj v slovenskem prostoru - poetike morda malce razlikujejo: moški glasovi so povečini bolj fragmentarni, na trenutke filozofski, bolj radikalni ipd., pri ženskih glasovih se prej začuti ritem, fluidnost pesmi itd.

Seveda je to zgolj moje videnje!

Nikakor pa to ne gre posplošiti na vse! Tu je recimo Maja Miloševič in njen Oder za gluhe ... drzna in direktna knjiga.

Na drugi strani pa recimo Jure Jakob ... njegovo pisanje je tekoče, deluje skoraj medidativno, poduhovljeno ...

Tako da res ne bi želel delati nekih fiksnih zaključkov.

Ne morem verjeti, kako beži čas ... najbrž bo še kdo prišel kasneje in v naslednjih dneh ter dodal svoj odziv ali vprašanje zate, Aleš.

Za danes se bova počasi poslovila. Želim ti še veliko zbirk in pisanih eksperimentov.

(Ne)obstoj zelo priporočam v branje, mene je prijetno poskral vase in še ogromno stvari je v njem, ki jih tu nismo mogli izpostaviti.

Zdaj pa eno pesem za lahko noč ... Aleš, ti izberi. In hvala ti, ker si si vzel čas, da si klepetal z nami.

Hvala vsem, še posebej tebi,

in tukaj pesem:

Slava niča

Nietzsche se je izgubil

nihilizem ga je pojedel

                          vzvratno

(okus je imel po

Šalamunovih gobicah)

Lahko noč in hvala za lep virtualni večer!

Aleš, želela sem čestitati, a sem bila prepozna...pa saj boš morda prebral. Pa čestitam ti tudi drugje :) Morda le vprašanje ali nekaj podobnega - skoradja te ni več ne pesem. si, morda si preveč zaposlen, verjetno si, drugje...a saj veš, vsi z veseljem preberemo dobro poezijo.

želim ti dobrih dni in da prihaja vate misel, ki jo oblečeš čisto po svoje

Irena

V času virtualij sem bila odsotna, zato: zamudne čestitke za obstoj (Ne)obstoja, Aleš!

Draga Sara,

najlepša hvala ...

Vse lepo :-)

Čestitam Aleš! 

Sem šle zdaj prišla mimo. 

Lp,  Lea

Hvala lepa