Forum

Virtualni večer: (Ne)obstoj

Pozdravljeni,

v četrtek, 24. januarja 2019, vas vabimo na virtualni večer z Alešem Jelenkom ob izidu njegove nove pesniške zbirke (Ne)obstoj. Pridružite se nam od 19. ure dalje na Pesem.si. Z Alešem se bomo pogovarjali o poeziji, urednikovanju in drugih zanimivih življenjskih pogledih ... Vabljeni!

 

Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic, po izobrazbi magister managementa. Izdal je pesniške zbirke Kontejner (Volosov hram, 2016) v soavtorstvu s Heleno Zemljič, Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017) in (Ne)obstoj (Volosov hram, 2018). V sklopu magistrske naloge je napisal strokovno knjigo Spopad z moralo (Ekslibris, 2010). Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Vpogledu, I.D.I.O.T.-u, Rukopisih, Hotenju, Zvonu, Rasti ... Je dvakratni finalist Festivala mlade literature Urška JSKD (2015 in 2016), polfinalist (2015) in finalist (2017) Pesniškega turnirja založbe Pivec, prejemnik Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro (2017) ter prejemnik “bronaste čipke” za poezijo v Žireh (2015), zmagovalec mednarodnega literarnega natečaja “Duško Trifunović” (2015) “Janoš Siveri” (2017) v Novem Sadu, zmagovalec mednarodnega natečaja "Ritratti di poesia" v Rimu (2018) ter prejemnik občinske Prešernove nagrade za izredne dosežke na področju kulture (2018). Je idejni vodja literarnega festivala Spirala (Slovenske Konjice) ter urednik istoimenske literarne revije. Od leta 2017 je tudi področni urednik pri založbi Kulturni center Maribor ter celjski literarni reviji Vsesledje.

 

Aleš Jelenko (Ne) obstoj

 
 1 2 > 

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:02
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 19:04

Pozdravljen, Aleš, zelo me veseli, da te znova gostimo v virtualnem večeru. Prvi se je zgodil s Kontejnerjem in soavtorico poezije v tem multimedijskem projektu, Heleno Zemljič. Za osvežitev: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/119444/virtualni_vecer_kontejner__multimedijski_projekt_in_vse_kar_sodi_zraven

Vmes smo spustili (ne zares, le v VV) tvojo drugo zbirko Prvinska govorica (o kateri nam lahko tudi kaj poveš) in zdaj, ko je tu (Ne)obstoj, je spet čas, da poklepetamo o marsičem. Videti je, da je za teboj res plodno pesniško obdobje. Ker v tako kratkem času (dve leti) še ni vse pozabljeno, me najprej zanima, kako se je zgodil ta pesniški izbruh in kako bi grobo opredelil temo ali rdečo nit teh treh zbirk (navezave, preskoki ...).

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:11
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 22:35

Lep pozdrav,

veseli me, da se znova 'srečamo' na virtualnem pesniškem večeru.

Ja, v zadnjih treh letih se je nabralo res ogromno pesniškega materiala - veliko pesmi je romalo v koš, veliko pa jih je uspelo.

Kaj vem ... sam moram veliko pisati, da ohranjam pesniško kondicijo. Skoraj nepredstavljivo se mi zdi, da bi izdajal recimo eno zbirko na deset, petnajst let ... No, seveda pa se razlikujemo ...

Vse tri knjige so precej eksperimentalne. To je najbrž tudi tisto, kar jih združuje. Ne želim se ujeti v zanko in pisati istih pesmi. Rad 'potiskam' kreativni proces pisanja do roba ... 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:16
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 19:16

No, to je lepo vidno tudi v (Ne)obstoju.

Zbirka je zgrajena iz štirih poglavij, pričenja se s citatom G. B. Shawa: »Life isn’t about finding yourself. / Life is about creating yourself.« in že takoj prva pesem Puzzle nam predstavi način, kako se kreirati (sestaviti). Pesem se mi zdi udarna, zelo neposredna, govori v prvi osebi in uporabi (zate pomembna) imena, (čeprav v isti sapi trdiš, da ime ne pomaga kaj dosti?), o katerih trdiš, da so sestavljeni. Kako je s tem kreiranjem sebe oz. Sestavljanjem – je to sploh isto?

Aha, pa še ta tvoja pesem, da bodo naši bralci lažje sledili:


PUZZLE


Vsak dan me je več

moje telo so majhni koščki

trdi

a upogljivi


vsakič ko najdem novega

ga potisnem v primerno špranjo


rastem počasi

rastem šest dni

nato vstanem

kot Eddie

iz groba


obrnem se na trebuh

in si polepim hrbtenico

da bom dovolj stabilen

da se koščki ne bodo razleteli


volk sem

plenilec

lovim po vseh štirih

in se baham na dveh

alfa samec

oko na piramidi

brez podstavka

zgolj oko


Douglas Adams je (bil) sestavljen

Umberto Eco je sestavljen

Julian Barnes je sestavljen

Hans Magnus Enzensberger je sestavljen

John Ashbery je sestavljen

Aleš Jelenko je sestavljen


resnično je sestavljen

ime na ozadju okvirja

ne pomaga kaj dosti

ko slika pobledi

se ravnodušno razstavi


in zloži v škatlo




Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:23
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 22:37

Hvala za objavljeno pesem. Tudi meni je ena ljubših v tej zbirki. 

Gre za sestavljanje samega sebe (izkušnje, dogodki, izgube ...), kar pa je hkrati tudi sestavljanje pesmi, če seveda verjamemo neki splošni filozofiji, da pesem prihaja iz avtorja samega.

Vsekakor pa se mi zdi pomembno, da tudi pisci veliko beremo/berejo. To je najboljši način kako povečati produktivnost, vsaj pri meni je tako.

V tisto klasično inspiracijo namreč ne verjamem :-)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:25

Odlično, glede inspiracije ... se strinjam s teboj (mene sicer bolj baše čas za vse ;)

Iz neobstoja se moramo torej sami preriniti v obstoj. In obstoj je najbrž za vsakega nekaj drugega. Kdaj zase lahko rečeš, da čutiš, da najbolj obstajaš?

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:37
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 22:40

Ja, sam nikoli ne čakam, da mi pade komet na glavo oz. da mi nad njo posveti žarnica.

Pač, treba se je usesti in pisati. To je to. Vsekakor pa je potreben čas, se strinjam.


Kaj vem, niti ne bi rekel, da se moramo preriniti iz neobstoja v obstoj; poznam ljudi, ki so radi 'v senci', v neobstoju, če hočemo, kjer ničesar ne počno, zgolj čakajo ... nekako se tam počutijo domače - ne potrebujejo druge plati medalje.


Sam vsekakor najbolj obstajam, ko pišem; to je zame stanje (skoraj) popolne svobode in izostrene senzibilnosti. Z besedami namreč lahko rišemo, pišemo, gradimo, ubijamo, ljubimo ... in tu kreativnost lahko pride do izraza.

No, saj sem v (Ne)obstoju zapisal:

"Če je kdo nad zakonom, sem to jaz."

V tem primeru je "jaz" seveda pesnik sam.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:43
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 19:45

Zbirka se mi zdi poleg drugega tudi igriva, na trenutke samoironična in velikokrat humorna, čeprav se globoko zagleda v smisel življenja, samorealizacije in početja nasploh. Všeč so mi tudi menjave kož: v neki pesmi se prvoosebni p. s. spremeni v hrustljavo stegno, nato je igralec - ki se že v isti pesmi prelevi v gledalca, nekje grah iz konzerve, enkrat ga skoraj ni in je prozoren, potem se pojavi kot Alfa in Omega (brez alfe in omege ;) in je tudi pesem in pesnik, seveda … Pritegnila me je tudi pesem Prostor, v kateri preberemo, kaj vse p. s. ni:


(odlomek iz pesmi Prostor):

...

nisem moka

                          nisem jajce

nisem riž

                          nisem pivo

nisem voda

                          nisem posvečena voda

nisem kelih

                          nisem plašč

nisem prtiček

                          nisem križ

...

zvemo, da si shramba v božjem stanovanju – torej neka večja  celota (z vsem natovorjenim bremenom na ramena vred), ki pa je le en del skupne slike, v kateri je treba preživeti, delati, se boriti za obstoj – kakšen bi bil tvoj recept za preživetje umetnika in ali v tem času sploh lahko preživi (zgolj) s svojo umetnostjo? Kaj ti počneš za preživetje?

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:55


Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 19:55

Drži, vsekakor - zbirka je precej hudomušna. 

Zdi se mi, da se ta samoironija vleče že od Kontejnerja ... že tam je precej izrazita. 

Očitno na ta način lažje bralcu sporočam svoja opažanja, razmisleke. 


Uh, ja, to pa je precej obširna tema. Vsekakor ne verjamem, da se lahko pri nas kdo preživlja s pisanjem; početi mora še kaj drugega (uredniška dela, novinarstvo, članki in kolumne, ustanovitev lastne založbe ipd.).

Sam delam - ob pisanju - večino zgoraj omenjenega, a tudi to ni ravno dovolj za 'sprejemljivo življenje', tako da iščem neko zaposlitev, ki bi me vsaj malo veselila in mi hkrati ne bi vzela 10 ur časa na dan, ker potem - ob družini - res ne ostane več nič časa za pisanje ...

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:00
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 20:06

Tu bi te resnično pohvalila za urejen osebni profil na Pesem.si, ko bom velika, bom tudi jaz imela takega ;)

Lahko si ogledamo celo naslovnice tvojih zbirk. Vidi se, da delaš  kot urednik - in to že precej časa.

Kako te uredniško delo obremenjuje, radosti, izpopolnjuje? Kaj trenutno delaš v zvezi s tem? In morda tudi: kako gledaš na pesem.si s tega vidika?

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:00
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 20:01

Gregor, ahoj,

hvala za videoposnetek. Ta pesem je bila potem objavljena tudi v zbirki Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017).

Zastavica

Gregor Grešak

skrbnik

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:09

Malo sem pobrskal po Youtube :)

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:15
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 20:23

Hvala za pohvale, se trudim! :-)


Uredniško delo je seveda izjemno zahtevno. Precej časa ti vzame. Urejanje pesmi v zbirki, izbor in vse to ... ni tako zelo enostavno, kot se morda sliši. Sploh, ker imaš stik s toliko raznolikimi 'literarnimi glasovi' ... vsak pa zahteva drugačen pristop.

Je pa - po drugi strani - to seveda krasno delo; pomoč pri "knjižnih rojstvih" vendarle ni kar tako! ;)


Pesem.si je čudovit portal. Ob tej priložnosti moram vsem, ki pomagate portal držati 'pri  življenju' iskreno čestitati.

Ideja s podčrtankami pa doda le še piko na i (ali češnjo na smetano, kakor je komu ljubše). Pomembno je, da se vsake toliko časa naredi relevanten izbor. To je za mlade avtorje, ki se želijo resno preizkusiti v literarnih vodah, zelo pomembno. Tako lahko vidijo kakšne so smernice, kaj sodobna poezija dandanes ponuja itd.

Morda bi se splačalo omejiti zgolj število objav - recimo dve pesmi na teden? Mislim, da bi to bilo dovolj. Tako bi že avtor sam moral narediti izbor med svojimi teksti ... šele potem bi ga objavil. Tako bi se začel učiti ocenjevati lastna dela.

Pa tudi uredniki bi imeli malce manjšo poplavo ;-)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:19

O, hvala, Aleš in zelo dobra ideja (na podobno smo tudi že pomislili, samo enkrat bi jo bilo res dobro izpeljati ;) ...

Vračam se k (Ne)obstoju. Oblika zapisa pri nekaterih pesmih spominja na zbirko Kontejner (kjer prevladujejo dvovrstične kitice), ponekod so fragmentarne, kot aforizmi, domisleki, nekatere se vlečejo kot tanke niti, drugje se stopničasto zamikajo - in Push as hard as you can na primer, je zapisana skoraj od roba do roba. Mene kot bralca ves čas (prijetno) premetavajo in se mi zdi to preskakovanje tudi povezano s preigravanjem obstoja / neobstoja …

Je to narek vsebine, prepustitev besedam, eksperiment, racionalna odločitev?



Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:28
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 22:44

V Kontejnerju so bile zgolj dvovrstičnice, kar nama je s Heleno malce olajšalo sam proces 'skupnega pisanja'. Kontejner je (bila) res specifična knjiga.


Tu, v (Ne)obstoju, pa je šlo predvsem za preigravanje raznovrstnih možnosti podajanja misli. Nekako sem postavitev pesmi izbiral glede na pesem samo - se pravi na tematiko, ritem, sporočilnost ...


In potem je nastal tale slalom med verzi :-)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:34
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 20:39

V drugem poglavju (Chapter two), v katerem je objavljenih več ciklov pesmi, je tudi kratka pesem

Ničevost stoletja:


Brišeš prah

ješ

sesaš gledaš tv

ješ

piješ

in ješ

delaš se voziš

ješ


in potem zaide sonce

pupo položiš na mehko

barbiko položiš na posteljo

vzameš pivo

in nekaj poješ


Potem so tu še pesmi Talking hand (ki govori o FB ipd. komunikaciji), in Vmes (o samosti, ki izhaja iz te namišljene komunikacije), pa Mumija (spoznanje, da nikoli ni nič novega) … 

Prav boleče resnično, s premišljeno odmerjenimi sredstvi (zamiki, oklepaji, izpusti) je v teh pesmih veliko povedanega o naši sedanjosti. Kako se upiraš praznini / ničevosti (že zbirka je tudi sama eden od uporov, vsaj po mojem), čeprav seveda sodeluješ na omrežjih?

Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:43
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 22:49

Težava nastane, ko začnemo socialna omrežja zlorabljati; se pravi, da nas zasvojijo. 

Takrat začnejo omrežja uporabljati nas ... in ne mi njih!


No, nasploh je s tehnologijo in razvojem vse OK - vsi vemo, da je nujen -, vendar le do  'zombi' točke, tj. do točke, ki vse človeško iz nas posrka in nas pusti prazne.

In umetnost (literatura, slikarstvo, glasba,  arhitektura ...) je tukaj tudi zato, da nudi še kaj drugega ...a

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 20:46

Vsako od štirih poglavij (in tudi nekatere pesmi ali cikle pesmi) pospremiš s citatom, ki ustvari posebno uvodno atmosfero (najdemo K. Marxa, T. Šalamuna, T. Vrečarja, M. Komelja, Z. Pevca ...), občasno se v pesmih pojavijo tudi znani citati (celo iz Cankarja ali pa od Iron Maiden ...) so to tvoji najlubši?

Šalamunu in Pevcu (ki je tudi napisal spremno besedo k tvoji zbirki) posvečaš posrečeni pesmi (Tik, tak, tok … buuum!; To ni Zoran Pevec). Kako se ti zdi, da osebni pesniški okus, poznavanje in druženje s pesniki ali poglobljeno branje vpliva na pisanje poezije? Kakšno je medsebojno razstavljanje / sestavljanje / sploh delovanje drugih poetik na tvojo?


Zastavica

Aleš Jelenko

Poslano:
24. 01. 2019 ob 21:01
Spremenjeno:
24. 01. 2019 ob 22:51

Citati lahko pesmim dodajo nek uvodni feeling, zato jih tudi rad vključujem v svoje tekste.


Mislim, da lahko branje in odkrivanje pesnikov/pesnic močno vpliva na samo pisanje, vendar tega ne mislim v slabem smislu.

Spomnim se, ko sem pred kakšnim desetletjem prvič prebiral Tomaža Šalamuna ... takrat so se mi odprli povsem novi svetovi; do takrat nisem niti slutil, da poezija nudi tako obsežen ustvarjalni prostor. Pred tem sem jo dojemal precej 'šolsko' - klasično pač. 

Podobno (vendar ne tako izrazito) se mi je zgodilo pri branju nekaterih drugih ...

Branje avtorju omogoča širjenje vidnega spektra, mu kaže nove izrazne možnosti ..., zato je sodobna produkcija nujno gradivo za vsakodnevno branje vsakega pisca :+)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2019 ob 21:09

Samo še malo – in tokrat bo zadnjič, obljubim, prepisujem iz (Ne)obstoja. Opazujem to vznikanje v obstoj (ko nekaj napišemo, obstaja! ;) - in premikanje leg po tem polju – od lista, prek pesnika do pesmi. Tu bi rada izpostavila tri pesmi:


TEŽA BELINE


Bel list

je boljši

od snega


namreč

ni mrzel

je upogljiv

in ga je mogoče raztrgati

je tanek

je sijoč

in različnih velikosti

prenese vse

tudi smrt

ali lavo

ali pa zgolj

vodne balone


ja raje imam bel list

*

Prepisala sem jo s strani 74, sledi tale iz cikla Umotvori, s str. 114:

*


VII.

Biti pesnik

je sila težavno

lizike ližejo

tvoja usta

sonce sonči

tvojo kožo

rezilo reže

tvoje ude

kamni kamenjajo

tvojo usodo

nihče pa ne vidi

tvojih velikih oči

širokih ušes

in novega procesorja


*

in še ena, s str. 136 – 137:

*

JAZ SEM PESEM


Zdi se da sem preklet

izgubljam se

v širini samote

in grizem kartuše

iz glave mi rastejo rogovi

oblečeni v besede

iz hrbta pa krila

polepljena z verzi

iz ostrih zob

mi kapljajo metafore

ki jih brišem s krpo

in ožemam v usta

moje telo so

listi papirja

udi so upogljivi

hrbtenico pa povezujejo

tanke lesene niti

listam se

in ugotavljam

da sem hudičevo nor

vsak dan

plavam

slikam

in skačem z mostu

ljudje ki to opazujejo

me imajo za manijaka

najhujše vrste

a nisem

moj svet je zgolj

daljši

barvitejši

ter močnejši

moj svet je

stolp izgubljenih vrednot

večen

prvinski

             in malce popačen

*

(nekatere zamike mi je požrlo, se opravičujem)

Zastavica

 1 2 > 

Komentiranje je zaprto!