ASTRONOMI IN UČENJAKI

Razpravljajo o vesolju, veliki enigmi,

kot da  je izven našega okvira,

kakor nekaj, kar naš um težko dojame.

Sedim za mizo in sv. Trojstvo

me iz stene gleda

in naenkrat se mi valovanje uma umiri,

ogleduje moja misel mene

moj pogled na ozvezdja neba obstane,

me spomni na delčke celic mojega telesa,

iz katerega so sestavljena ozvezdja in mi.

Struktura je od obeh vsa ista,

Bog nas je po sebi naredil

sedem galaksij, toliko naših čaker,

sedem organov od boga nas živi,

sedem dni dela, spomina na njega.

Vse se ujema kot pri računu,

a naša misel nekaj drugega dokazati želi,

čeprav je jasno od začetka vseh začetkov,

da smo odsevi samega boga

objeti z njegovim pečatnim vtisom,

saj naš gen dokazuje kdo smo mi.

tomi