Pozdravljeni, čestitke k Svitovi pesmi Vsak dan, ki ste jo izbrali za svojo pesem poletja bralci. Tudi uredništvo je na svojem jesenskem srečanju prebiralo in izglasovalo nove poletne izbranke.
Med kratkimi smo nominirali:
Haiku, branka
Odšla si (peterostišje), dimitrij
Tema, IŽ-lev
Haiku 889, Lea 199
*, Miha Sever
Haiku 357, Tomaž Mahkovic
Haiku 105, triglav
ter izbrali držim sapo, naprimerjanez, z utemeljitvijo:
Prvi stik bralca s pesmijo je napet, tesnoben: "držim sapo". Naslov je sam po sebi zgovoren, posebno vrednost pa dobi, ker je najboljši možni povzetek -- in hkrati napoved -- pesmi kot celote. Prvoosebni subjekt je izmučen ali ranjen (v teku pesmi si mislimo, da vsaj psihično, če ne tudi fizično), njegovo okrevanje, ponovno zbiranje moči pa poteka "v mrtvem kotu / vzvratnega ogleda", kar sugerira prostor intime, v katerega pogledi in zrcala ne morejo prodreti, četudi morda slutijo, da obstaja. Težave z dihanjem pesnik opiše kot hazardiranje; od tod dvom in razmislek, da pri subjektovi regeneraciji morda ne gre za lovljenje, marveč -- kot potrjuje naslov pesmi -- za zadrževanje sape. Zunanja narava dogodka ostaja nepojasnjena, a pravzaprav ni ključnega pomena. Bistveno je subjektovo notranje doživljanje v hipu, ko njegovo telo odpoveduje. V zadnjem verzu slednji spet zadiha -- točka "make it or break it" je mimo --, notranji svet se začne privajati na zunanjega, a počasi, barvo za barvo ... Pesem držim sapo je bila, navkljub zelo dobri biri haikujev, izbrana za najboljšo kratko pesem poletnega obdobja, saj je uredništvo prepričala s svojo neposrednostjo in svežino. Njena posebnost je v tem, da uspe z abstraktnimi prispodobami vzpostaviti jasno in slikovito podobo, ki bralca zadene in pretrese.
Pri dolgih pesmih so nas v preteklem obdobju najbolj pritegnile:
Leta in leta padam po rovu, Barbara Premužić
Povem ti, branka
tango, brezno
Ljubljana, Deseti
Prihajam, Filia
Le mal du pays, Marko Skok - Mezopotamsky
Ko umre duh, Pi - Irena P.
Stisk oči, Salke
Kje pa sem?, Suzana Kovačič
ter izbrali pesem pesharim, Jošt Š., z utemeljitvijo:
Ko se interpretacija Stare zaveze (pesharim) prelevi v podobo apokaliptične sedanjosti in naše »kriingrudovske« simbolike (»ne izbriši ajdovske deklice«), ti ne preostane drugega, kot da se preseliš v pesem in se molče čudiš uresničenim prerokbam, ki se naenkrat prelevijo v poetično izmišljijo: v pesnikovem zavetrju ne more biti ne »prepiha« ne »mečev« ne pomešanih jezikov ne »eshatona« ... Pred nami je nepopisna lepota in lirične plasti (prej oživljenih kot pomešanih) babilonskih jezikov, ki – v varnem pesniškem svetu – ne morejo potoniti »pod nove novice«, »Lotovo morje« ne more biti »brez obale«, v naših jezikih ni ničesar »vrinjenega«, »korenine« pa so z razdaljo vse daljše in daljše. Kakor da je pesniška beseda resničnejša od resničnosti in od »evropskega prepiha«, »poljubi« so močnejši od »mečev«, »svetost« pa lahko »sleče« oziroma razgali samo poezija (in ne »reka«). Pesem se da precej tekoče brati tudi od zadaj naprej; enačba »prepih je pesharim« takrat razgali morebitno sporočilo pesmi: da smo namreč vedno na prepihu (preroške) preteklosti in (realizirane) prihodnosti, v vmesnem prostoru (sedanjosti) pa spregovori poezija.
Med pesmimi v formi smo nominirali:
vbodi belega, Jošt Š.
Sonet s pridihom, koni
Spomenik časa (R), Lorijan (Luka Šturm)
Na odprtem / rubaija, lovrenka
Groteskna poskočnica našega časa, Spelecius
in izbrali Sonet št. 73, Peter Rangus, z utemeljitvijo:
Pesem je uredništvo portala prepričala zaradi svoje gladke pretočnosti, ki pa ni samoumevna, ampak je premišljeno in natančno vpeljana v formo soneta. Izbor devetzložnih verzov opredeli sonet za »zožan«, tako smo na našem portalu že pred časom poimenovali sonete z manj kot desetimi zlogi na posamezen verz. Sonet 73 je nežen klic pogrešajoče duše, ki v širjavi nočnega neba išče dvojčico – precej nevarna tema, ki v poplavi vzdihov pogrešanja kar kliče po uporabi klišejev, ki pa se jim poletna izbrana pesem v formi uspešno izogne, saj so z verzi odkrite slike sveže, neprisiljene, naravne in nepotvorjene.
Med tujejezičnimi pesmimi smo nominirali:
Čember (lipogram), Katica Badovinac
Pod rašeljkom, Nikita
Otuđenost, Ljubica Ribić
Paris, Primprlim
Između, Jur
Reanimacija, Vladimir Vuković
ter izbrali pesem Arbeit macht frei. Leana Radića z utemeljitvijo:
Pesem Arbeit macht frei, vpeljana s (svetovno) znanim pregovorom, ki je pogosto napačno uporabljen (čeprav izhaja iz literarnega dela), in ga je nemški nacionalizem izrabil za svojega in celo dal izpisati nad vhodi v taborišča (Dachau, Auschwitz ...). Suženjsko delo brez sodbe (in krivde) ujetih ljudi, ki niso bili prave narodnosti, pa ni vodilo do (tuzemne) osvoboditve, ampak v smrt. V kontekstu pesmi (ki se nanaša na ta pomen) se poleg tega pojavlja pepel tistih, ki so bili zažgani, in zvonovi, ki lahko dosežejo slehernika (če jih le sliši). Pesem pa ne ostaja v tistem času, ampak vleče vzporednice z današnjim, v katerem so nacionalistične ideje že povzročile nešteto napetosti in tudi smrti. Pesem se odlikuje s skokovitim, skoraj katatoničnim prehajanjem iz verza v verz (z oklepaji, pomišljaji, zamiki), ki na različne načine zahtevajo od nas, da zaobjamemo vse majhne in žalostne usode, ki jih doživljajo izbrisani, izločeni, rojeni v napačnih državah in z napačno barvo kože ali kako drugače neustrezni (za kapital in družbo). Tako Jakob, Rahela, otrok in mati poosebljajo trpeče, pobite, izginule, žalujoče ljudi. Pesem poudari, da zmanjkuje prostora na nebu, v zraku – pokopališču upepeljenih – in s tem kliče k miru. Izstopa tudi podoba gologlavih, stoječih v mraku, vsak v svojih mislih (in vsak v svoji večnosti), vsak zase osamljen in samo še zasebno svoboden. Le zvezde (nekaj oddaljenega, hladnega, večnega s stališča človeka) ne delajo razlik in svetijo na vse Poljake, Nemce, Zemljane v vojnah in tiste, ki bi morali kaj ukreniti. Pesem je obsodba genocida, zgodovine, klic k empatiji, sprejemanju drugačnosti in prebujanju razumnosti in mirnega sobivanja.
Med pesmimi, napisanimi za otroke, smo izpostavili Gregiijevo Popokanko za Tončka in Lunino meno, ki jo je napisala triglav. Opazili smo tudi Male skrivnosti naše mlade članice Tjaše Ivane. Izpostavili smo še narečni pesmi Ma hosta Darka Foderja in Kameno uspavanko Nene Miljanović Daniluške. Med prevodi smo opazili Jurov prevod odrasti, Nomade Marka Skoka - Mezopotamskega, Hodec svetovnega morja Miha Severja in Valyno Učiteljico.
Vsem avtoricam in avtorjem nominiranih, opaženih in izbranih pesmi iskreno čestitamo ter želimo, da jih še naprej obkroža neizčrpno vesolje pisanja.
Foto: Chris JL
Z zamudo tudi moje čestitke vsem, še posebno izbrancem!
LP, mcv
Poslano:
13. 12. 2018 ob 22:31
Spremenjeno:
13. 12. 2018 ob 22:32
Čestitke vsem izbranim in vsem sonominiranim! Uredništvu hvala za nominacijo in za ves trud, ki ga vlagate v naše učenje, napredek!
In ne nazadnje opravičilo, da sem to šele nocoj prebrala.
Lp, Lea
Čestitam noinirania i izabranima!
Čestitke vsem in še na mnoge verze. <3
Komentiranje je zaprto!