Vabimo vas v Oceane! V torek, 24. 4. 2018, so bili od 20. ure naprej z nami mag. Andrej Bartol, Luka Benedičič (Mladi Pesnik) in Miha Sever.
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 20:03
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 20:22
Pozdravljeni v posebnem potapljanju v Oceane. Tako se imenuje pesniški almanah srednješolcev Škofijske gimnazije iz Šentvida in ga bodo v našem današnjem virtualnem večeru predstavili mentor mag. Andrej Bartol, urednik Luka Benedičič in soavtor Miha Sever.
Lepo pozdravljam vse tri sogovornike. Čestitke k Oceanom, ki jih je opazila tudi komisja JSKD in jim podelalia posebno nagrado za izbor najboljše dijaške poezije na letošnjih Roševih dnevih.
Berem, da je almanah nastal kot projektna naloga dijakinje 2. letnika. Kako natančno se je porodila ideja za knjigo?
Dober večer! Zamisel o knjigi je povsem Lukov "otrok". Brez njegove vztrajnosti bi knjiga le težko ugledala beli dan, saj se je na koncu tudi vodstvo šole vdalo in odobrilo precej večjo naklado od sprva načrtovane. Pred dobrim desetletjem je na naši gimnaziji sicer že izšel neki podoben zbornik pesmi, a z manjšim dosegom in "le" sto izvodi, medtem ko smo se tokrat že približali tisočici.
urednik
Poslano:
24. 04. 2018 ob 20:10
Spremenjeno:
25. 04. 2018 ob 15:24
Lep pozdrav tudi tebi, Ana, ter seveda bralcem in obema sogovorcema.
Če kar jaz prevzamem prvo vprašanje: zamisel se je v grobem ponudila meni ob razmisleku, koliko glasil, revij, publikacij se na šoli izdaja, medtem ko se poezije, ki jo aktivno piše znatno število dijakov in dijakinj, ne izpostavlja toliko - oz. se jo izpostavlja kot del sicer izvrstnega šolskega literarnega glasila Domače vaje, vendar sem si mislil, da si poezija vendarle zasluži samostojno izdajo, morebiti v obliki krajše pesniške zbirke.
Ko sem pomislek omenil svojemu profesorju slovenščine Andreju Bartolu, je idejo takoj pograbil in me spodbudil, da projekt organiziram kar jaz, tudi s tehnično pomočjo dijakinje 2. letnika (sprva sem nameraval zamislico zgolj predati naprej, nekomu drugemu v izvedbo). Eno šolsko leto pozneje je izšla (v cca 900 izvodih) in bila med dijake razdeljena konkretna zbirka poezije, ki smo jo naslovili Oceani.
Odločilno vlogo pri sprožanju tako velikih projektov običajno v prvi vrsti odigrajo mentorji. Dober mentor bdi nad projektom in njegovimi ustvarjalci. Mag. Andrej Bartol, da je nastala knjiga, je bilo z vaše strani veliko narejenega že vsa leta vašega poučevanja. Spodbujanje ustvarjalnosti dijakov ne obrodi sadov čez noč, potrebna so leta dela, spodbujanja, usmerjanja. Mentorstvo zahteva poznavanje literature in hkrati ustvarjalcev, s katerimi delaš. Zanima me, kateri od teh področij se vam zdi prvotnejši ali pa morda obstaja še kako področje, ki ga mi od zunaj ne zaznamo?
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 20:20
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 20:21
Pozdravljen, Luka, vesela sem, da smo sprožili tale virtualni večer. Številka 900 me je pa čisto šokirala, priznam. Vem, da si o tem nekaj malega povedal tudi na Pesem si, vsaj spomnim se iskanja naslova zbirke:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/122486/naslov_za_gimnazijsko_pesnisko_zbirko
Oceani so lep naslov za pesniški zbornik.
Zdaj pa bom zastavila še nekaj vprašanj g. Bartolu.
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 20:23
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 20:25
Z mentorskim delom se srečujemo tudi na Pesem si, sicer na daljavo in ob konkretnih (objavljenih) pesmih, kjer je osebni stik le posreden.
Andrej Bartol, zanima me, kakšne izkušnje imate z dijaki; koliko so sami aktivni in si želijo nasvetov ... oziroma koliko jih je potrebno spodbujati, da se lotijo pisanja - razmerje med spodbujanjem in podporo njihovi že vznikli ustvarjalnosti?
Marsikaj od tega, Ana, kar ste zapisali, gotovo drži, pa čeprav se učitelji te svoje vloge mentorje marsikdaj ne zavedamo posebej določno. Naklonjenost do književnosti se mora seveda izgrajevati skozi vsa leta, odločilni impulz pa, imam občutek, dasta mladim ustvarjalcem predvsem dve obdobji: ekspresionizem (tudi s svojim "izrastkom" pri Kosovelu, konstruktivizmom) in sodobna slovenska lirika. Ker slednja zaznamuje prve mesece četrtega letnika, je tudi dojemljivost mladostnika zanjo poudarjena, prav tako ji gre v prid, da sodobna lirika zadnjih 70 let prehodi pravzaprav vso razvojno pot od zelo mimetične, t. i. graditeljske, preko neoavantgardne do pestrega diapazona avtorskih poetik današnjega časa.
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 20:31
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 20:33
Medtem lahko preberemo eno od pesmi, ki je objavljena v Oceanih. Oceani prinašajo okrog petdeset pesniških govoric, nastale so v desetih generacijah dijakov.
PESEM
Z vsakim korakom
mi spolzi mehka kaplja po blagem telesu.
Nadobudna mišična vlakna se trgajo.
Vse v notranjosti me reže s svojo jasno ostrino.
Čutim pritisk bolečine in rahla kislina me premami s svojim utripom.
Ostajam tam in se ne predam.
Cilji se mi ovijajo okrog misli in izza vogala mi žvižga motivacija.
Nihče mi nič ne more.
(Sara Rakušček)
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 20:37
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 20:38
Andrej, če vas prav razumem, skozi pouk književnosti ustvarjate pogoje, da bi se razvijalo pisanje dijakov. Najbrž ustvarjajo na posebne izzive, ki izhajajo iz obravnavanih del, ki ste jih navedli? Zanima me, kako pogosto pridejo do vas s svojim pisanjem, ki so ga ustvarjali (če so ga) ločeno od šolskega programa. Mislim pa si, da je to pisanje morda precej drugačno (elementarno) v primerjavi s tistim, izzvanim s spoznavanjem sodobnih literarnih del?
Da odgovorim še na drugo vprašanje: dijaki, ki pesnijo, so kajpada različni. Nekateri potrebujejo pohvalo in spodbudo, drugi le odprtje novih prostorov, tretji prinesejo pokazat pesmi, a za nič na svetu z njimi ne bi stopili v javnost ... Upam, da z vsakim najdem čim primernejši način, prav tako si v tem smislu pomagamo in dopolnjujemo s kolegicami in kolegom, ki tudi poučujejo slovenščino. Nemalokrat se je dijaku lažje obrniti na določeno osebnost učitelja, tudi če ni njegov profesor.
Še tole: ob toku učne snovi je marsikdaj priložnost, da vsi dijaki v razredu kot nalogo napišejo lastno delo po zgledu obravnavanega. V prvih dveh letnikih so hvaležna besedila za to japonski haikuju, Petrarkovi soneti, v drugem pa kajpada Prešeren - in v svojem letošnjem drugem letniku sem tako dobil celo serijo sonetov in glos, za češnjo na torti pa se je eden od dijakov lotil in spisal celo sonetni venec!
Odlično! Morda pa jih bomo kdaj lahko tudi prebrali, če se nam kdo pridruži na Pesem si, kjer imamo, tudi na forumu, delavnice različnih pesniških oblik ali pa jih kar objavijo kot člani ...
Andrej, na naslednje vprašanje ste mi že odgovorili, zato bi se dotaknila še uredniškega mentoriranja. Predstavljam si, da je mentoriranje uredniškega dela spet čisto nov in
drugačen izziv. Uredniško delo predstavlja precejšen zalogaj - zamisel o
strukturi knjige, izbor besedil, komuniciranje z avtorji, urejanje ...
Je bil Luka vaš privi mentorirani mladi urednik? Kaj se vam je zdelo pomembno, da upošteva pri tem delu?
Moja izkušnja je, da je samonikla poezija, ki bi jo dijaki ustvarjali mimo strukture učnega programa, vsaj v nižjih letnikih le redko kakovostna. Precejkrat gre za manj poglobljeno in nestrukturirano poezijo, ki se napaja ob otroškem navdušenju za pesniški poklic. Da se rodi kakovosten pesnik, je po tem, kar sem imel priložnost videti v četrt stoletja svojega pedagoškega dela, potrebna graditev ob zahtevnih zgledih, ki jih vsebujejo kanonska besedila, in obrusitev ob javni izpostavitvi svoje ustvarjalnosti (objava, recitacija pred razredom ...).
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 21:00
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 21:04
Še ena pesem iz Oceanov:
NA PLAŽI
Stal sem na obali in valovi so mi božali gležnje,
pesek je praskal moje podplate,
sonce mi je sežigalo kožo.
In v tej blagodejni in kruti mešanici sem gledal par.
Mlad
par. Sveža ljubezen. Iskrice iz njunih oči so
zapolnile celo plažo.
In
bil sem sam, sam s parom, med iskricami in
valovi in peskom in
soncem. In moja roka je
pogrešala tvojo. In moje srce je bilo brez tvojega ob njem.
In
nekega dne, nekega dne vem, da bova med
soncem in peskom in iskrice
naju bodo objemale in
objemala se bova midva.
(Andraž Novak)
Mentoriranje uredniškega dela je zanimivo področje. Dejstvo je, da morda desetletje ali dve nazaj učitelji ne bi niti v sanjah pomislili, da bi lahko tudi uredniško delo pri tako zahtevnem in po nakladi obsežnem projektu lahko poverili dijaku, temveč bi se nam zdelo to "neodtujljivo" početje za strokovnega delavca. Zadnje čase pa se med dijaki pojavljajo tako izgrajene, odgovorne in zaupanja vredne osebnosti, kot je tudi Luka, da se je bariera nezaupanja v "mlade" načela in tudi pedagogi z lažjim srcem prepustimo dijakom, ki jih prepoznamo kot zaupanja vredne, velike projekte, ki za seboj potegnejo tudi nemajhne finančne, promocijske in druge učinke. Prav tako naše lastne izkušnje z uredniškim delom niso več tako nespremenljiva avtoriteta, kot so bile pred desetletji, temveč se prepletajo z dijaškimi izkušnjami s taistega področja v, kot vidimo, produktivno in razveseljivo kakovostno stvaritev.
Pozdrave vsem, rada bi izrazila spoštovanje tako dijakom kot mentorjem, ki se lotevate tovrstnih nedobičkonosnih in kulturonosnih projektov in pohvalila vajina prizadevanja! Kakšna pa je motivika zbranih pesmi in ali gre pretežno za rimane pesmi, pesmi v prostem verzu in podobno?
Andrej, najlepša hvala za vaše odgovore, ki so odškrnili vratca v delo z dijaki, ki spodbuja obširno početje na področju literarnega ustvarjanja, ga podpira s teorijo, spoznavanjem pomembne literature in vodenjem - vse do knjige. Poklon in še enkrat čestitke.
Če imate še minutko časa: kaj bi sporočili vsem mladim, ki začenjajo pisati ali ki pišejo in ne vejo, kam in kako bi s svojim pisanjem - kot neko vodilo, moto ali pa le nasvet?
Dobrodošla, Sara,
zdaj pa je res že čas, da se osredotočimo le na Oceane ... To pa bo najbrž Lukovo področje, zato že kar zdaj uredniške zadeve iz prve roke: kako je strukturirana knjiga, poglavja, avtorji, oprema ...
Sara, pozdravljena, hvala za spodbudne besede. O motiviki in oblikovanosti pesmi bo več povedal Luka, jaz pa se bom moral, ker naše dete noče zaspati, posvetiti starševskim radostim in se zato posloviti s foruma. Hvala moderatorki Ani in vsem, ki nas spremljate! Lep večer še naprej!
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 21:12
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 21:18
Beremo Oceane.
KRONIKA
Je ogledalo odsev ali le prazna luknja?
Gibi so enaki, tuji
Sploh veš, kaj si?
Koga si ubil in koga poljubil
Komu si zašepetal med nogami
Obstoj: vreden ali ne?
Senca zgrabi te za vrat zadiha ti v žilo pod kožo z objemom jo zadaviš in posiliš
Poljubiš
Strastna žival, pošast
Strašna žival, poslast
Najej se pekočega medu
Te boli moj dotik?
Te udari moja beseda
Zabode morda kot jezik lasten?
Zakaj spiš?
Te ne budijo spomini
Ki te grabijo za roke
Ko nežno požgečka te sonce
Da te razoroženega zaslepi
Zakaj te ne boli?
(Sonja Huč)
urednica
Poslano:
24. 04. 2018 ob 21:20
Spremenjeno:
24. 04. 2018 ob 21:37
O, tudi Miha sem našla. Miha Sever, si z nami? Nekateri avtorji so se v Oceanih prvič pojavili, ti pa si že predstavljal in objavljal svojo poezijo. Kako si sodeloval pri almanahu in kaj bi izpostavil kot dobro izkušnjo?
Še tvoja pesem, ki jo berem zdaj:
STVORI 7
Ali ste že videli klopotce
ki bi ležali vsepovprek
iz čistega zadovoljstva nad tvojo jezo
a vseeno so klopotci
ali ste že slišali les
ki bi vpil ker ostala drevesa
verjamejo v nekaj kar ni
a vseeno so drevesa
ko ste zagledali steklene črepinje
ali bi barvale svojo hišo
in si pri tem pulile lase
le opotekale bi se okoli
in zamišljale konča naj se
konča naj se
konča naj se moje življenje
svet kamnitih dupel
žive histerije nad katerimi bdijo
sove z meketajočimi očmi
zakaj bi one sužnjile druge sove
ali sprožale propagando medijev
ali ste že sprevideli
ali ste že sprevideli kako lahkotno je življenje obokov
če le odidejo na banko
napolnjeno s praznimi možgani podobokov
kakor je svet med ljudmi
med ljudmi
med ljudmi
nedoumljivi so stvori v svoji trdoživosti
neresnični v svoji dvoličnosti
nepremagljivi v sprenevedanju
ne zbudijo se
ne spregledajo
sprani v večnosti
in čez vse to napravim križ
(Miha Sever)
Komentiranje je zaprto!