Pesem, ki sem jo objavil kot primer akrosonata, je že stara. Tale rubrika pa me bo med drugim opominjala, da bom napisal in tule objavil vsaj še enega ali dva. Seveda pa vabim tudi vas, da se spoprimete s temi strogimi oblikovnimi pravili. Modreci namreč pravijo, da nobeno novo znanje ne škodi. :-)

Danes je svetovni dan poezije. Nekateri kolegi ravnokar berejo pesmi na Ljubljanskem gradu, jaz pa sem se odločil, da bom napisal akrosonat LJUBLJANA. Njeno ime ima 9 črk in je kot naročeno za akrostih te pesniške oblike.

O čem razmišljam, ko pišem to pesem?

1. V mislih določam vsebinski okvir. Ključna je prva beseda, ki jo globoko občutim: - Izberem besedo Ljubezen.

2. Iščem ključni verz. To bo prvi in zadnji, začetni in zaključni verz. Začne naj se s ključno besedo (njena prva črka je prva črka akrostiha). Pozor, obrazilo zadnje besede v prvem verzu, ki se bo ponovilo kar 17x, naj dovoljuje pridevniško, samostalniško in glagolsko obliko!

Priporočljivo je vnaprej ustvariti nabor besed s tem obrazilom, ki se vsebinsko umeščajo k pomenu ključne besede.

Izberem ključno obrazilo: - iva

Nabor besed s tem obrazilom (pri izbiranju ves čas mislim na Ljubljano in ljubezen): živiva,  spiva, učiva, počiva, biva, goriva, deliva, gradiva, razliva, siva, vznemirljiva, kriva, živa, (ne)minljiva, lažnjiva, njiva, kopriva, griva, diva, tkiva ...
Gotovo jih je še kaj (jih bom poiskal sproti), ampak tule jih je že 21, kar pomeni, da se bo rimanje s tem obrazilom elegantno izšlo.

Podoben hipotetični nabor besed je smiselno vnaprej preveriti pri izbiri vsake nove rime. (Tu imam predvidenih 11 različnih rim, od a do k.) V slovenščini nekatera obrazila zelo omejujejo izbor besed, tem se velja vnaprej izogniti, če je le mogoče.

3. Oblikujem torej ključni verz, nosilni pomen pesmi, izberem metrum (za ritmično razporeditev zlogov): 

U -   U -   U -   U - U  :

Ljubezen se v imenu skriva.

(Nisem zadovoljen z njim, iz dveh razlogov: prvič - ljubezen se ne skriva, ampak jo je treba samo prav pogledati, in drugič - vrstni red besed ni dovolj naraven, naravno bi bilo reči: ljubezen se skriva v imenu ali pa v imenu se skriva ljubezen. Verz bo treba spremeniti. Toda kako? Vključena morata biti izbrana ključna beseda in izbrano ključno obrazilo.)

Lepo pozdravljen, Matjaž,

pridružujem se tvojim razmišljanjem ob svetovnem dnevu poezije in se ti hkrati zahvaljujem za lepo zaposlitev, ki si jo ponudil s predstavitvijo akrosonata. Z upoštevanjem zahtevne strukture ob zgledu, ki si ga predstavil, nekaj počasi, korak za korakom, nastaja ...

Z velikim zanimanjem pričakujem tvojo novo pesem,

koni

Jaz pa tvojo, koni. Sem vesel, da si se spet pridružila. Pri delu ti želim manj težav, kot jih imam trenutno jaz.

Nadaljujem z iskanjem ključnega verza v akrosonatu LJUBLJANA.

Kaj pa Ljubezen je neuničljiva. ? Ah, patetično in dvomljivo. Poleg tega se pomen verza preveč oddaljuje od osrednjega subjekta pesmi, Ljubljane.

Primerneje bi bilo:

Ljubezen, mokra in iskriva.

Všeč mi je. Zelo resnično.

Zdaj pa predhodni verz, ki bo hkrati zaključil prvo kitico in začel drugo, v deveti pa se bo pojavil tik pred zaključnim verzom.

Začne se s črko J, obrazilo njegove zadnje besede (rima b) se bo pojavilo samo 9x, zato ga ne bom določal vnaprej, ampak ga bom povsem podredil vsebini. Osem rim bom pač našel sproti.

Torej lahko kar ustvarim predzadnji verz; vežejo me samo izbrana tema, vsebina zadnjega verza, metrum in črka J. Začetna beseda na J mi dela še največje težave. Všeč bi mi bilo Jesenska, a kaj, ko se komaj začenja pomlad ... Jokava je presentimentalna in pokriva samo majhen delček čustvenega spektra ... Jaz je poudarjen, prvi zlog pa mora biti nepoudarjen ...

Poskusim takole:

Jasnino je v zlato odela
Ljubezen, mokra in iskriva.

Tako, zdaj imam zadnja verza pesmi, začetek in konec prve kitice, začetek druge kitice , vmes pa še ogromno prostora.

Ljubezen, mokra in iskriva.
........................................
......................................
......................................
.......................................
.......................................
.........................................
........................................
jasnino je v zlato odela.

Jasnino je v zlato odela
.
.
.
.

In grem iskat predpredzadnji verz devete kitice, ki bo hkrati končal drugo in začel tretjo kitico.

*
Iščem torej 7. verz 9. kitice. Začeti se mora s črko U (zrcalni akrostih v zadnji kitici se bere od spodaj navzgor; L in J že imam, na vrsti je U) in se rimati s prvim ter zadnjim verzom pesmi.

Katere besede se začnejo s črko U in bi morda ustrezale izbrani vsebini? - Ujeta, umetna, uteha, uvela ... uspela, ujela ...
Ujeta vase se razkriva ... Ujetnica srca se skriva ... Umetnica nebo razkriva ... Ujela se je ... Ujeta v soj, ki jo umiva ... Umetnik brez besed razkriva ... Ustregla mi je, da žariva ...

Umetnost gola jo razkriva.

Tole bi morda šlo, če bi bil pred tem verzom še eden (6. verz 9. kitice), ki bi se nanašal na Ljubljano. Začne se s črko B, pripadajoča rima f zaenkrat še ni določena. Se pa pojavi 18x, zato jo je treba pametno izbrati, da ne bo pozneje zmanjkalo besed z ustreznimi obrazili. Izberem obrazilo ((- ano)) in ga v mislih malo preverim; besed bo na razpolago najverjetneje dovolj.

Verz se mi je zapisal skoraj sam od sebe:

Bleščeča sije nad Ljubljano.

Bomo videli, če bo rešitev zdržala do konca pesmi.

Bleščeča sije nad Ljubljano
Umetnost gola jo razkriva
Jasnino je v zlato odela
Ljubezen, mokra in iskriva.

Tako so nastali zadnji verzi 1., 2., 3. in 4. kitice, ki so hkrati prvi verzi prvih petih kitic. Vmes še vedno ostaja ogromno prostora. Hkrati pa že imam zadnje štiri verze akrosonata in skoraj že polovico zrcalnega odseva akrostiha.

*

Na vrsti je 5. verz zadnje kitice, ki bo hkrati zadnji verz 5. kitice. Začetna črka je spet L, verz pa se konča z rimo a.

Lepota v reki se preliva ..., Lepota se v oblakih skriva ...  

Ja, mogoče res. V dežju, ki po padal in umival hiše.

Poskusim, kaj bi moral v tem primeru povedati 4. verz. Odsev akrostiha pričakuje črko J. Pogledam v razpredelnico rim: f; torej se mora rimati z zadnjo besedo 6. verza.

Ječi beton ... Je pod asfaltom zakopano ...

Kaj pride pred tem? Kaj je zakopano pod asfaltom? - 3. verz zadnje kitice, začetna črka A, rima b (kot v predzadnjem verzu, ((-ela)).

Besedo asfalt sem že uporabil, škoda da je ne morem še enkrat. Že od nekdaj mi v slovenščini pri sestavljanju akrostihov zmanjka ustreznih besed na a.

Vsebina, ki jo hočem podati, mi je jasna. Pod asfaltom je zakopana preteklost, ko so bila v tej kotlini še stara naselja, polja in močvirje. (Zdaj pa to napiši po danih pravilih, če moreš!)

Najbolje, da asfalt izpustim. Naj bo mesto zakopano v preteklost. Ječi v preteklost zakopano

A vse, kar je sedanjost vzela ... (Težko zaključiš kitico s tako odprtim verzom, tale pa bo moral zaključiti drugo kitico.) Arheologinja vesela ... (Ah, no!)

Antično mesto noč je vzela. (Za silo bo. Pozneje mogoče najdem boljšo varianto. Ne morem zdaj pri tem verzu obtičati za vse večne čase!)

Antično mesto noč je vzela
Ječi v preteklost zakopano
Lepota se v oblakih skriva
Bleščeča sije nad Ljubljano
Umetnost gola jo razkriva
Jasnino je v zlato odela
Ljubezen, mokra in iskriva.

V 9. kitici (v bistvu je neke vrste magistrale) mi manjkata samo še prva dva verza. In vedno bolj jasno vidim, kaj bo pisalo v prvih osmih kiticah, saj imam že skoraj vse zaključne in začetne verze, ki vsebinsko uokvirjajo vmesni prostor.

Grem naprej, k 1. in 2. verzu zadnje kitice. Prvi se začne z A in ima rimo (pogledam v razpredelnico, ker imam slab spomin) b ((-ela)), drugi pa se začne z N in ima rimo f ((-ano)).

Imam idejo!  Tretji in četrti verz bom postavil na začetek kitice, kamor se beseda antično odlično poda, pa še kronološko je smiselno pesem začeti globoko v preteklosti. Na njuno sedanje mesto pa bom postavil dva nova verza; pravila rimanja mi to dopuščajo. Edino pri akrostihu se bo zapletlo, zato bom moral besedo Ječi najbrž zamenjati.

Antično mesto noč je vzela
........ v preteklost zakopano
............................................
Ječi ....................................
Lepota se v oblakih skriva
Bleščeča sije nad Ljubljano
Umetnost gola jo razkriva
Jasnino je v zlato odela
Ljubezen, mokra in iskriva.

2. verz bi se lahko glasil Naj bo v preteklost zakopano.
3. verz (začetna črka A in rima b ((-ela)): Asfaltna reka osivela.
4 verz (začetna črka J in rima f ((-ano)):  Ječi, kot da je vse požgano.

Tako. Zdaj imam zadnjo kitico pod streho. Zrcalni odsev akrostiha štima, rima se, kot je treba.

Preberem jo in lahko spremenim in/ali zgladim katerikoli verz, ne da bi posegal v oblikovna pravila.

Popravil sem 5., 6. in 7. verz. Zdaj, ko sem jih bral v celoti, je bilo to veliko lažje:

A ntično mesto noč je vzela,
 N aj bo v preteklost zakopano!
  A sfaltna reka osivela
   J eči, kot da je vse požgano,
    L epota se v zidove skriva.                   (prej: Lepota se v oblakih skriva)
     B leščeč oblak motri Ljubljano,            (prej: Bleščeča sije nad Ljubljano)
      U metnost gola ga razkriva;                  (prej: Umetnost gola jo razkriva)
       J asnino je v zlato odela
        L jubezen, mokra in iskriva.

Naj magistrale zdaj malo počiva, da si ga pozneje še enkrat ogledam z distance.

Očitno si ti z drugega planeta, jaz pa zase vem, da sem za luno, kar se tiče pesniških oblik. Z zanimanjem berem, kako se bo gradilo in zgradilo oz. zgradila umetnina.

lp, ajda

Ajda, hvala za podporo, Ko sem prebral za sabo tole pisanje, se je tudi meni zazdelo zelo čudno. Ampak v resnici je dosti bolj preprosto, kot izgleda na prvi pogled. Lep pozdrav, Matjaž

Nadaljujem z ustvarjanjem preostalih kitic, zdaj ko je zadnja/deveta že zapisana in mi določa dovolj trdne okvire. Če prestavim verze iz nje na mesta, kjer se najprej pojavijo (vsak se namreč pojavi večkrat), torej na začetke in konce prvih osmih kitic, izgledajo takole:

Ljubezen, mokra in iskriva

(vmes 7 verzov)

jasnino je v zlato odela.

Jasnino je v zlato odela

(vmes 7 verzov)

umetnost gola ga razkriva.

Umetnost gola ga razkriva

(vmes 7 verzov)

bleščeč oblak motri Ljubljano.

Bleščeč oblak motri Ljubljano,

(vmes 7 verzov)

lepota se v zidove skriva.  

Lepota se v zidove skriva  

(vmes 7 verzov)

ječi, kot da je vse požgano.

Ječi, kot da je vse požgano,

(vmes 7 verzov)

asfaltna reka osivela.

Asfaltna reka osivela

(vmes 7 verzov)

naj bo v preteklost zakopano!

Naj bo v preteklost zakopano!

(vmes 7 verzov)

antično mesto noč je vzela.

Antično mesto noč je vzela,
 Naj bo v preteklost zakopano!
  Asfaltna reka osivela
   Ječi, kot da je vse požgano,
    Lepota se v zidove skriva.                 
     Bleščeč oblak motri Ljubljano,          
      Umetnost gola ga razkriva;             
       Jasnino je v zlato odela
        Ljubezen, mokra in iskriva. 

Doslej sem jaz vodil pesem, od tu bo pa ona vodila mene.         
            
                 
     
       

Pozdravljen Matjaž, z veseljem in navdušenjem spremljam tvojo novo delavnico, akrosonata. In se učim, učim, učim.

Tvoj način poučevanja je odličen in šele sedaj ugotavljam, kako zelo amatersko se jaz lotevam pisanja zapletenih pesniških oblik. Pri meni zaenkrat šteje samo intuicija in nimam pojma kaj je razpredelnica rim ( ta verjetno ne obstoja na netu, ali pač? ), pa še marsikaj mi je neznanka.

Zato z zanimanjem  (●_● )  pričakujem nadaljevanje nastajanja akrosonata Ljubljana in že naprej vem, da bo ( tako prvi tudi Ajda), umetnina!

lp

Marija

Živjo, Marija,

saj vsi pišemo tudi - če ne predvsem - po intuiciji. Oblikovana poezija sicer res zahteva nekoliko več racija, da emocije in intuicijo z njim ravnotežimo, a to ponavadi poeziji bolj koristi kot škodi.

Razpredelnico rim sem objavil čisto na začetku, na drugih mestih spleta je (še) ni. Tule jo objavljam še enkrat. Nujna je, ker se z njeno pomočjo pesem preplete v popolno obliko in na koncu omogoči še magistrale in zrcalni odsev akrostiha.

 RIME

 

1. kit.  2. kit.  3. kit.  4. kit.  5. kit.  6. kit.  7. kit.  8. kit.  9. kit.
a           b          a          f          a          f           b          f          b
b           a          f           a          f          b          f           b         f
a           b          a           f          a          f           b          f         b
c           d          e           g         h          i            j          k         f
a           b          a           f          a          f           b          f         a
c           d          e           g         h           i           j          k         f
b           a          f           a          f           b          f          b         a
c           d          e           g         h           i           j          k         b
b           a          f           a          f           b          f          b         a

Lp, Matjaž

Pozdravljen, Matjaž,

vem, da ni kdo ve kaj, je pa nekaj, kar mi je v zadovoljstvo že zaradi vloženega truda in iskrene želje, da se še česa naučim. Sledila sem tvojim nazornim napotkom, v veliko pomoč pa mi je bil tvoj prvi primer objavljenega akrosonata, po katerem sem se zgledovala.

Vesela bom tvojega odziva.

PRIZNANJE

Priznanje mora se kaliti.

Je nekaj, kar za zdaj sameva,

kar mora se še urediti.

Poseči v to je treba zvito,

pravila nujno prevetriti

in jih spoznati temeljito.

V ospredju bo tako zadeva,

ki bolj kot to, da je odkrito

razdoru pušča, da premleva.

Razdoru pušča, da premleva.

Nihče ne more ga obiti,

iz dneva v dan bolj dozoreva.

Čeprav se gonja je začela,

nikogar skrb ta ne zadeva,

saj spletka sama vse pridela.

Njej paše, da bi kot prikriti

sejali strah in moč krdela

in s takim nočem se boriti.

In s takim nočem se boriti.

Beseda pred vsem tem se skrije,

nikomur noče se odkriti.

Boji se sile in pokoja,

pomene prave pa zakriti,

ker vztraja vedno samosvoja.

Najraje se s tišino zlije,

boji glasovnega se spoja,

zatrtost vso nemoč privije.

Zatrtost vso nemoč privije,

da je ne moreš več obiti,

je sad in vzrok te polomije.

Čez rob se sili, kakor morje

ob plimi naše galaksije

in kakor gnoj, ki ga zaorje

orač na vožnji zmagoviti

pod zemljo sredi brazdne skorje

na prostor, kjer bi moglo kliti.

Na prostor, kjer bi moglo kliti

semenje za peripetije

razprede trdne nize niti.

Minutke kratke, vpete v stanja,

ne zmorejo kar tam rešiti

problemov težkih iz neznanja.

Naj nas z morijo ne opije,

naj nam dovoli kaj vzljubiti,

abotna misel sama vzklije.

Abotna misel sama vzklije

in samo sebe že pregreva,

kot sonce svojo pot obsije.

To sonce ni za veličine

iz tiste stare razprtije,

ki grejejo le opomine.

Za njih toplina še sameva

in išče potke med spomine,

neskončnost volje pa odmeva.

Neskončnost volje pa odmeva.

Obraz njen rosa ji umije,

zaman pa išče v njej se reva.

Samo pošteni tja še smejo,

besede jeze ali gneva

vsaj tam ne silijo čez mejo.

Kdor sreče tam se naužije,

v lepoto se oči zazrejo,

jasnina z zlatim soncem pije.

Jasnina z zlatim soncem pije

razsodne ure tega dneva,

resnica iz oči zasije.

Takrat pa vsak si dovoljuje,

da v sebi svojstven dar odkrije,

ko srečnež spet načrte snuje.

Ob pesmi znanega napeva

on drugim, sebi spet daruje

elitno besedilo speva.

Elitno besedilo speva

  Jasnina z zlatim soncem pije,

    Neskončnost volje pa odmeva.

      Abotna misel sama vzklije

        Na prostor, kjer bi moglo kliti,

          Zatrtost vso nemoč privije.

            In s takim nočem se boriti,

              Razdoru pušča, da premleva,

                Priznanje mora se kaliti.

... in še enkrat, hvala za izziv            

lp, Breda

Zelo dobra, doživeta in močna pesem, koni. In kako hitro si premagala oblikovne ovire! Res imaš izreden talent za ritem in melodijo jezika, bogat besedni zaklad in spretno krmariš med čermi, ki so posejane po slovenščini.

Glede česa pa naj bom konstruktivno kritičen?

To je mogoče stvar tvojega stila, vendar bi si včasih zaželel, da bi si bile asociativne povezave med posameznimi verzi bližje druga drugi, da bi mi bile lažje razumljive. Npr.:

"... Kdor sreče tam se naužije,

v lepoto se oči zazrejo,

jasnina z zlatim soncem pije."

Svoje pisanje bi lahko po mojem še izboljšala, če bi na kakšno rešitev ne pristala tako hitro, ampak bi počakala na še malo boljšo. Npr.:

"... Na prostor, kjer bi moglo kliti

semenje za peripetije

razprede trdne nize niti."

(Trdni nizi niti zveni komplicirano, v življenju tega ne rečemo tako. Poleg tega težko niti razpredemo NA prostor, vsaj meni bolje zveni V prostor. A vem, verz se je moral začeti s črko N in sklenila si kompromis. Tega ti po moje ne bi bilo treba. V imenu svojega pesniškega napredovanja bi lahko glede potrpežljivosti pri iskanju najboljše rešitve postala še zahtevnejša do sebe, čeprav si že sedaj skoraj odlična.)

Opozorim te še na en oblikovni lapsusek, ki ni bistven: v 8. verzu 5. kitice si namesto predpisane rime h uporabila rimo a. In še nekaj: med rimanjem si dvakrat uporabila isto besedo (obiti), kar pa sploh ni napaka, ampak samo drobna, komaj opazna pomanjkljivost (če ne bi iskal morebitnih pomanjkljivosti, je sploh ne bi opazil).

Dobra si, vedno boljša. Jaz bi na tvojem mestu mirno objavil to pesem med rednimi objavami tudi takšno, kakršna je. Razen, če se hočeš še bolj približati perfekciji, ki pa je žal za vse nas nedosegljiva.

Lepo te pozdravljam,

Matjaž

Kako dober mentor si, Matjaž. Spomnil si me na davne čase, ko sem bila takega mentorstva deležna ob pisanju diplomskega dela. Tudi takrat sem se odločila podobno. Pomembna se mi je zdela prva ocena mentorja glede zasnove in okvirnih vsebin, temu pa je sledilo piljenje. Perfekcija je, žal, nedosegljiva, prav gotovo pa bom poskusila izbrusiti vse, kar si zajel v konstruktivne pripombe.

Hvaležna sem ti za iskrenost, bogat komentar in prijazno vodenje k napredku.

Z veseljem bom tvoje ustvarjalno delo spremljala še naprej, sodelovala in poglabljala že pridobljeno.

Prijazen pozdrav!

Breda

Zdaj, ko zadnja kitica mojega akrosonata stoji, ne pišem pesmi več od spodaj navzgor/od zadaj naprej, temveč obratno. To bo lažje.

Grem na vrh, k prvi kitici. Prvi in zadnji verz imam, treba bo samo najti pot od enega do drugega, pri tem pa se držati metruma: U- U- U- U-U, razpredelnice rim: a b a c a c b c b in ves čas misliti izključno na ljubezen. Preprosto - čutiti. Vsebina ima zdaj dosti več prostora, kot ga je imela pri postavljanju zadnje kitice.

 rima  a - (uporabljal sem jo že v zadnji kitici) -iva

  "      b                       "                           - ela

  "      c - še ni določena; izberem -esa

Ljubezen, mokra in iskriva,   ------------------   jasnino je v zlato odela.
je v toplih kapljicah žarela,
pod njo je spala plodna njiva,
krog nje so sanjala drevesa,
še tam, kjer svoje bistvo skriva,
so jo objemala telesa.
Vznemirjena je z iskro vnela
kristal soli na dnu očesa,
jasnino je v zlato odela.

Matjaž,

hvala za spodbudo. Prav gotovo si opazil tudi, da so v objavljenem Priznanju pripombe upoštevane v celoti in predvidevam, da se ti zdijo sprejemljive.

Lepo te pozdravljam,

Breda

Z veseljem, Breda.

Opazil sem, da si upoštevala vse pripombe (razen tiste k 8. verzu 5. kitice, za katero sem napisal, da se mi ne zdi bistvena), in mislim, da je Priznanje še izboljšano.

Lep pozdrav,

Matjaž

P.S. Tvoj akrosonat je prvi na tem spletišču in deseti na svetu (doslej je bilo objavljenih samo 9). Čestitam!

Res je, Matjaž, spregledala sem 8. verz 5. kitice.

Zdaj se glasi: "nikdar naj ne dovoli spanja".

Hvala. Tvoja čestitka mi veliko pomeni.

Lahko noč ti želim,

Breda

Nadaljujem z ustvarjanjem akrosonata Ljubljana.

Grem k drugi kitici, prva in zadnja sta zapisani.

Slediti moram istemu metrumu kot doslej in rimam, kot so za akrosonat določene v razpredelnici: b a b d b d a d a. Pogledam, katero od njih sem že določil: b ((-ela)) in a((-iva)). Rima d je prišla na vrsto šele zdaj, rabil jo bom samo v tej kitici (3x) zato je popolnoma vseeno, katero obrazilo uporabim; besed bo na razpolago dovolj. Naj ga določi vsebina sama.

Katera vsebina pa? Kdo bo določil njo? Kaj naj napišem med ta dva verza, ki sem ju izkopal iz strukture same:

Jasnino je v zlato odela .................... umetnost gola ga razkriva.

?

Iskreno povedano - ne vem še. In zdajle mi ne kane na misel niti kapljica vsebine. Moral bom počakati. Sonce še ni vzšlo, grem še malo spat, mogoče se mi vsebina nakloni v sanjah.