Peta

Peta,

mnogokrat prežeta,

zakleta v skrinji resnice,

ki nihče je ne sliši ali vidi,

ki vsem je le delček neba,

z nepoznanimi obzorji

krasnih labodov v ozadju,

ki si jih vedno imela rada

izgubljene duše,

da radostijo se v snu

in pojejo v budnosti,

kot Ljubezen,

ki nihče je ne pozna,

kot pesem,

ki se zapisati ne da,

je kot svila, nežna in lahna,

je pijača,

po kateri svet se prepozna.

Doroteja Vrbanova

Komentiranje je zaprto!

Doroteja Vrbanova
Napisal/a: Doroteja Vrbanova

Pesmi

  • 13. 03. 2018 ob 00:38
  • Prebrano 473 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 35.5
  • Število ocen: 2

Zastavica