Veter z glavnikom
nebo razčesava,
oblaki so gladki,
se skrila je glava.
Prhljaj že leti
vzdolž cele doline,
se zaletava v drevesa,
spušča z višine.
Bele mušice
pikajo v obraz,
kakšna pristane,
se prime za las.
Nagubano polje
kot peščene sipine,
veter kipar,
umetnik je zime.
Prosim vas za kakšen predlog glede ureditve metrike v tej pesmi.
Lep pozdrav, salke
za začetek ...
Ko veter z glavnikom
nebo razčesava,
oblaku s premikom
spet kuštra se glava.
... in za nadaljevanje:
Prhljaj naletava
vzdolž cele doline,
leti nad drevesi,
se spušča z višine
urednica
Poslano:
01. 03. 2018 ob 20:34
Spremenjeno:
01. 03. 2018 ob 20:36
In bele mušice
letijo v obraz,
ko kakšna pristane,
se prime za las.
In za zadnjo kitico:
Nagubano polje
kot peščene sipine,
veter ustvarja,
nič ga ne mine.
ali pa mogoče:
Nagubano polje,
peščene sipine,
kipar dobre volje
umetnik je zime.
ali pa:
Ko zima čez polje
snežinke v sneg sprime,
ljudi dobre volje
igrivost ne mine.
Lidija, Pisana beseda, zelo mi je všeč. Hvala vama zelo!
Koni, razen, s premikom bi dal s korakom, kaj meniš?:
Ko veter z
glavnikom
nebo
razčesava,
oblaku s
premikom (korakom)
spet kuštra
se glava.
Komentiranje je zaprto!