Tako je izginil Raj
za Evo in Adama


Pod rastočo jablano
časa, v duhu bolj vzvišenega,
bolj redko,
skoraj nikoli dotaknjenega,
Adam in Eva sedita.

*

Pod večno milim
sinje modrim nebom,
kot v vseh zapiskih.
Naveličana časa,samote,
naveličanosti,

Adam obrnjen na vzhod
proti jablani gleda.
Oblak nad glavo
kot strip riše domišljijo.

*

Eva proti zahodu obrnjena,
nesrečnih, večno mokrih oči,
gleda v daljavi morje,
večna voda nosi sol.

*

V Raju sedita,
skupaj pod jablano,
greha nikoli ne naredita,
gledata svoje sanje,
eden drevesno blizu,
drugi oddaljeno sanjavo.

*

Potem se je zgodilo,
da je Raj za večno umrl.
Bog ju je odpeljal na zemljo,
da bosta blizu pogledu.

*

Z domišljijo si vsak zase
krajšata zdaj čas,
kadar boli.

*

V teh časih
tudi Adam in Eva
nista za skupaj.

*

Časi so spremenili
obljubljeni Raj.

*

Rikverc ne gre,
je božji odgovor.

*

Tako si rekel,
tako imaš.

*

______________________________________________________

the end
______________________________________________________


hope

IŽ-lev