Forum

GLOSE

Med življenjem Cervantesa in Prešerna je minilo več stoletij, Župančič je živel tako rekoč včeraj, valjo živi danes, vsi (in še marsikdo) pa so napisali po kakšno gloso. Ta torej ni muha enodnevnica, ki jo postmodernizem za vse večne čase odstrani z enim samim zamahom leve roke, ampak je že stoletja poznana pesniška oblika, ki se bo - če bo šlo tako naprej - verjetno pojavljala tudi v 22. ali 26. stoletju. Jo je pa težko napisati, rabiš kar nekaj pesniškega znanja. Ideja je, da bi se ga (na)učili v tej delavnici.  Bomo videli, koliko zdrave pesniške volje premore naš portal. Vabim vas, da si pomagamo in napišemo še nekaj novih pesmi v tej obliki, kajti v slogi je moč, v glosi pa poezija.

KAJ JE TO - GLOSA?

 
‹ Prva   < 4 5 6 7

maatjazh

Poslano:
01. 02. 2019 ob 22:05
Spremenjeno:
01. 02. 2019 ob 22:17

RDEČA ZVEZDA


Pod rdečo zvezdo smo se zbrali

ugledni, slavni, solidarni

kolegi v znani slaščičarni

nekje na istrski obali.


Ta prvi se širokousti,

da je prevaral davkarijo:

“… si rečem, vzemi ali pusti,

nič hudega, če te dobijo,

direktor je Zaplenčič Gusti,

ki smo ga mi imenovali,

rešili iz propadle banke,

mu novo, dobro službo dali.

Zato pa člani naše stranke

pod rdečo zvezdo smo se zbrali!”


Ta drugi reče: “Mi enako!

Kot izpostavljena oseba,

prekršil sem pravilo vsako

za našo stvar, kot je pač treba.

Sem rekel, storil sem napako,

trpinčil delavca v pisarni,

dobil pa sem le črno piko,

saj delavci so vsi nemarni,

mi, šefi, pa smo, za razliko -

ugledni, slavni, solidarni.”


Ta tretji pa, ki zbija vice,

pove, da je za neko delo

ukradel avtorske pravice,

da v stranki bi bilo veselo

in bi zabaval njene strice.

Ti štosi bodo popularni!”

si rečejo in se režijo,

saj so pred pravosodjem varni,

ker se za isto stvar borijo,

kolegi v znani slaščičarni.


A jaz pa buljim v rdečo zvezdo,

in se, že ves pijan, sprašujem,

zakaj sem rojen v tole gnezdo,

kjer se počutim kot na tujem,

čeprav prejemam redno mezdo.

Vem, kam smo narod pripeljali,

a kar molčim, ne protestiram,

da smo poceni ga prodali,

ko si nov Heineken odpiram

nekje na istrski obali.


Zastavica

triglav

Poslano:
07. 02. 2019 ob 10:47

Dragi Matjaž,

z veseljem prebiram tvoje objave in navdušena sem, kako ti uspe vse to aktualno vzdušje vnesti v pesmi in to, v gloso.


lep pozdrav Marija



Zastavica

maatjazh

Poslano:
09. 02. 2019 ob 20:51

Marija, hvala za komentar. Dosti raje bi vnašal v glose kakšne lepše teme, a kaj, ko so te kar kričale po zapisih v trajnejši obliki. Upam, da bom zdaj, ko nisem v Sloveniji, naletel na kaj prijetnejšega in bolj etičnega.

Lepo pozdravljena, Matjaž

Zastavica

maatjazh

Poslano:
14. 02. 2019 ob 23:47

ZLATA KAMNA


Iz bleščečega kristala,

ki ga Luna je rodila,

sta v srebrno delto Nila

on in ona priveslala.


Čoln drsel je po gladini

proti Sončevi obali

in obležal na peščini,

kjer so v senci ju čakali

vsemogočni kerubini,

a jih nista prepoznala.

Z vetrom so ju pogostili,

z zemljo, ki se je mehčala

v vodi in ognjeni sili

iz bleščečega kristala.


Slastni plodi so dišali

ob bregovih mirne reke,

kjer svobodna kot živali

sta hodila brez obleke.

Kerubini so molčali,

ko sta v pesku se ljubila

in se je zaradi njiju

rdeča slutnja zasvetila

čez modrino v belem siju,

ki ga Luna je rodila.


Ko sta se med zvezde vzpela,

se zgodilo je spočetje.

Zvezdna noč je potemnela,

kot bi se osulo cvetje.

Luna ni bila več bela,

orlu so se vnela krila,

zver je bika pokončala!

Komajda sta se rešila,

v čolnu Luninem zbežala

sta v srebrno delto Nila.


Daleč stran so morski vali

se v puščavo spremenili,

na pozabljeni obali

so ju v pesek odložili

in v vesolje odvihrali.

Zlata kamna sta sijala,

ko prišli so beduini,

in jim skrito pot kazala,

tja, od koder sta v davnini

on in ona priveslala.


Zastavica

maatjazh

Poslano:
18. 02. 2019 ob 00:28

KRALJ KRALJEV


Nad resničnostjo prebiva

kralj človeške domišljije,

vse spočne in vse ubije,

pred pogledom pa se skriva.


Vse je, pravijo, njegovo,

vse, kar biva in obstaja.

Kar je staro, kar je novo,

tisto, kar šele nastaja

in ne bo nikdár gotovo.

Vsaka hiša, vsaka njiva,

gore, morja, vsaka reka

so v oblasti, ki je živa,

ki v podobi nadčloveka

nad resničnostjo prebiva.


Kar so modreci pisali

in kar ljudstva so verjela,

kar so misleci spoznali

in kar znanost je sprejela,

kamni pa so zamolčali,

vsemu, kar v očeh nam sije,

preden potemni v praznini,

iz nevidne galaksije

vlada eden in edini

kralj človeške domišljije.


Vsak po svoje si naslika

to podobo brez obraza,

če občuti brez dotika

in verjame brez dokaza,

da skrivnost je prevelika.

Pride hip, ko se razkrije,

da pod bogom ni hudiča

in ni več filozofije,

le še nekaj, kar iz niča

vse spočne in vse ubije.


Kdo lahko na tem planetu

eno razglasi resnico?

Kdo lahko po tem dekretu

vsem ljudem deli pravico?

Ni junaka na tem svetu!

Nadzavest je radoživa

in nihče ji ne kraljuje,

pa čeprav nekje počiva

kralj, ki kozmos obvladuje,

pred pogledom pa se skriva.


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 02. 2019 ob 08:17

Zelo žal mi je, Maatjazh da svojih glos ne objavljaš glavni strani portala, ampak samo v delavnici ... Tako jih vidi zelo malo ljudi, saj jih ne moremo izpostaviti, česar bi si vsekakor zaslužile ...

Lp, lidija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
18. 02. 2019 ob 19:16

Lidija, hvala za komentar. Po svoje imaš gotovo prav, ampak vseeno bi raje še naprej razvijal to rubriko v delavnici, v upanju da se mi bo s svojo gloso pridružil še kdo. Prav ta delavnica se mi namreč zdi pomembna za dopolnjevanje obstoječe zbirke slovenskih glos in vesel sem, da imam možnost delovati v njej. Tudi z obiskom drugih poetov sem zadovoljen, saj je kar nekaj ogledov. Predvsem pa bom - kot rečeno - vesel, če bo kdo k mojim glosam dodal še svoje. Upanje umre zadnje, pravijo. Lp M.

Zastavica

Lea199

Poslano:
18. 02. 2019 ob 22:56
Spremenjeno:
18. 02. 2019 ob 22:56

Matjaž, jaz sem vesela te delavnice. Ker dobim obvestilo o komentarju, vsako pesem preberem. Objav pa je preveč in jih ne utegnem prebrati (morda mi uspe vsako tretjo). Glose imam rada, žal jih ne znam pisati. Zato bom še naprej ostala "tiha" ali "skoraj tiha" oboževalka.

Lahko noč, Lea

Zastavica

maatjazh

Poslano:
19. 02. 2019 ob 22:54

Lea, hvala za prijazen zapis. Vesel sem, da spremljaš delo v tej delavnici.  Lepo bodi, Matjaž


Zastavica

maatjazh

Poslano:
19. 02. 2019 ob 22:56
Spremenjeno:
19. 02. 2019 ob 23:39

STARČEVA PESEM


Jaz pa grem na rajski vrt,

da bom rožice sadil,

pod drevesom kavo pil,

preden me bo vzela smrt.


Lunca mi svetila bo,

dišal mi bo rožmarin,

ko pa sončece bo vzšlo,

mi začivkal bo kalin.

Oj, kako mi bo lepo!

Nič zato, če mi bo krt

trato malo preoral,

saj pod zemljo je zaprt

in bo večno tam ostal,

jaz pa grem na rajski vrt!


Dolgo nisem vedel, kaj,

kam, čemu in ne kako.

Zdaj pa končno vem, zakaj

sem odločil se tako,

da si bom ustvaril raj.

Nisem, kar sem nekdaj bil,

jezen, borben, zaletav,

da bi ves svet spremenil,

saj na starost sem spoznal,

da bom rožice sadil.


Če pa kdo bo škodoval

svetu, narodu, državi,

bom naredil, kar je prav,

s pesmijo ga bom po glavi

in ne bo mi prav nič žal.

Z rimami ga bom pribil

gor na križ za večni čas!

V verzih se bo razkrojil

kakor humus, ko bom jaz

pod drevesom kavo pil.


A še raje, kakor to,

bom od njega gledal stran,

da moj rajski vrt ne bo

ves zaraščen, podivjan,

kar bilo bi res hudo!

Takšen zdaj je moj načrt,

seme skoraj že kali.

Le zakaj bi bil potrt,

raje vrt naj zadehti,

preden me bo vzela smrt.

Zastavica

koni

Poslano:
20. 02. 2019 ob 08:43

Matjaž, čeprav z rahlimi zamudami, tudi jaz še vedno z navdušenjem berem tvoje pesmi in

… ko me prevzame spet lepota harmonije besed, oblike in vsebine, se v forme tvoje moja pesem znova zlije, saj želja po ustvarjanju ne mine.

K objavljenim glosam ti iskreno čestitam.

Z lepimi pozdravi,

Breda

Zastavica

maatjazh

Poslano:
21. 02. 2019 ob 00:21

Breda, hvala za stik, podporo in sodelovanje ... Saj veš, dobro je, če se poezija dotika še koga, ne samo pesnika, ki jo piše. Tako je njegovo delo osmišljeno. Lepo pozdravljena! - Matjaž

Zastavica

‹ Prva   < 4 5 6 7

Komentiranje je zaprto!