Spomin obrača obledele slike
v prisluh pogreznjenih korakov,
ko srce razpira svetlo ogrinjalo
preko tišine vklesane v kamen.
O, velike zgodbe trpkega življenja!
Izpito vino in sprave ob zdravici,
tiste izbrane anekdote polne smeha
so sedaj le migljaj v prižgani sveči.
Tu očetove besede skušam zaobjeti:
ko umrem, ne jočite, ne nosite črnine,
saj vsi tako nekoč po vrsti pridete za mano!
Prijatelj pravi: le glej da prideš pome!
Pridem, prijatelj, veš da pridem,
a le sam boš moral prej umreti!
Draga damo, vrlo lijepa pjesma, dopada mi se.
Lp!
Katica
Prelepa pesem, dama, rahločutna.
Lep pozdrav, salke
Kaže, da nas prevevajo predvsem žalostna spoznanja. Lepa!
Dimitrij
Otožno realna♡
Všeč, zelo!
....vsakdo sam
stoji
na srcu zemlje
in je
takoj
večer ( H. R. Jimenez)
Prelepo pesem si napisala, ujela vanjo samoto življenja in umiranja...
Lepo te pozdravljem, Dama Tenkočutnosti
Majda
Pozdravljeni:
Katica,
salke,
pi-irena p, <3
Dimitrij, ja, včasih je prav neverjetno, ko zasledim podobnosti.
triglav,
naprimerjanez,
ob potoku- majda Kočar, <3 hvala za tvoje tenkočutno mnenje!
Hvala vsem za vaša mnenja, različnosti nas bogatijo.
Lep pozdrav,
dama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!