
usidrena u šljunku umem
da razaznam tihosti
što čame u meni, i tebi
svetle oči iz tame, sa obale
jezera gde umorni talasi češljaju
gomile modrozelene trave
na izdisaju, odbačene vlasulje
demona dubine, raspevavajući
arkadijski hor u šumu klastera,
dok monaškim mirom, u mraku
mesec, nebeski pastir pripaljuje
prve voštanice, ja poslednjoj pesmi
sređujem zanoktice
Jagoda, pročitao sam izuzetno dobru pjesmu i moje je da Ti se zahvalim.
Srdačno i s poštovanjem,
Mirko
Vredno je prebirati tvoje pesmi, Jagoda. V zvenu lirične izpovedi se poigravajo čuti ... :-)
Lp, Sašo
Hvala, Sašo, na rečima koji mi ukazuju čast.
lp,
Jagoda
Draga Jagoda, preprosto obožujem modrozelene tihosti tvoje božanske poezije.
Majda
Naslov pesmi je samo odvod, krinka za vsa vrenja pesnikove notranjosti ...tako namreč jaz doživljam to tvojo odlično pesem, Jagoda.
Lepo doživljaj to poletje
A
Paaa, moramo malo da se sređujemo i doterujemo, draga Andrejka...šminka/krinka i sl. ;) Hvala na komentaru i doživljaju.
lp
Jagoda
Pesem s skrivnostno atmosfero (jezero, trave, demoni), ki magično uročijo in z ljubkim zaključkom (ob katerem si rečeš: o, super povedano!),
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!