Veš Poet ...

Žalost muči te, predragi moj poet,

saj se ti zdi, da Ti ne znaš več pet,

veš, vsak za sebe mora presoditi,

če bi lahko  živel  brez zlate niti,

ki  vpenja  dušo v  židani  okvir

življenja, ki ni nek viteški turnir!

 

Poslušaj ti, poet,

igranje   pianista  na   klavir,

ko tipke se dotakne s prsti nežno,

ko v nostalgijo  potopi  se bežno,

da  čustvo  zažubori kot tih  izvir

in prepusti se mu brez vseh manir.

 

Zato poet;

premisli dobro vse besede svoje,

saj  te  edino  upanje  so  tvoje,

premisli  dobro svoja vsa dejanja,

da branil se ne boš kasneje stanja,

ki zgodi se, če nimaš  prave rime,

in misliš, da stojiš na pragu zime.

 

Takrat, poet;

pomisli ti  na  mojstra pianista,

ki v družbi rad prijatelja čelista

vsak dan po uro, dve vadi in igra,

saj se le po brezhibnosti  pozna,

kdo  gospodar  je  svojega  srca!

 

 

triglav

Komentiranje je zaprto!

triglav
Napisal/a: triglav

Pesmi

  • 23. 02. 2017 ob 07:32
  • Prebrano 666 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 131.99
  • Število ocen: 9

Zastavica