Ciklus
Ženske se gonimo dan pred
odrešitvijo Grude blata
odpadajo na kose in misli
bi lahko bile tudi močvirje
Zakamufliramo telo v sprehajajočo se
pošast in nihče nas ne vpraša
če je bolje čutiti vsako celico ali
nevedno poslušati oglašanje
želodca Sunkoviti premiki niso
dovoljeni Plešemo ples goriljih samcev
Podžgemo trhlo ravnovesje v kaos
nedeljskih kosil Ne obstajamo
ločeno Sparimo se z vsemi predmeti
oblekami vrečkami mizami kuhinjskimi
pulti Svojo bit prevzetno mečemo
po stanovanju Enkrat bo prišel Takrat
napademo Se razvežemo v oblike
samurajskih mečev in čisto mirno
zlezemo pod kožo Tam ostanemo
do naslednje zime
Nekaj močnega, ženskega vleče to pesem skozi smer, ki si jo je določila. Brezkompromisno in brez spotikanja.
Zaključek pa ... tako človeški ... Feministična pesem z altruistično omilitvijo.
In če pozabimo na moj komentar, ki sili v interpretacijo - že vtis, ki ga pesem naredi ob prvem branju, je dovolj za izpostavitev!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 04. 01. 2017 ob 10:15
- Prebrano 828 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 369.22