Ciklus
Ženske se gonimo dan pred
odrešitvijo Grude blata
odpadajo na kose in misli
bi lahko bile tudi močvirje
Zakamufliramo telo v sprehajajočo se
pošast in nihče nas ne vpraša
če je bolje čutiti vsako celico ali
nevedno poslušati oglašanje
želodca Sunkoviti premiki niso
dovoljeni Plešemo ples goriljih samcev
Podžgemo trhlo ravnovesje v kaos
nedeljskih kosil Ne obstajamo
ločeno Sparimo se z vsemi predmeti
oblekami vrečkami mizami kuhinjskimi
pulti Svojo bit prevzetno mečemo
po stanovanju Enkrat bo prišel Takrat
napademo Se razvežemo v oblike
samurajskih mečev in čisto mirno
zlezemo pod kožo Tam ostanemo
do naslednje zime
urednica
Poslano:
08. 01. 2017 ob 15:38
Spremenjeno:
08. 01. 2017 ob 15:40
Nekaj močnega, ženskega vleče to pesem skozi smer, ki si jo je določila. Brezkompromisno in brez spotikanja.
Zaključek pa ... tako človeški ... Feministična pesem z altruistično omilitvijo.
In če pozabimo na moj komentar, ki sili v interpretacijo - že vtis, ki ga pesem naredi ob prvem branju, je dovolj za izpostavitev!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 04. 01. 2017 ob 10:15
- Prebrano 686 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 369.22
- Število ocen: 9