Čeprav je v zvoniku odbilo samo šest udarcev, so se ljudje, tu med obzidji, že umaknili v svoje domove.
V bujni domišljiji sledi slutnji silhuet, ki se v zakotjih spajajo s temo. Prisluškuje mrmranju, še več, klepeta z dušami, ki so pred skoraj dvema tisočletjema zapustile bolj ali manj stara telesa. Vrača jim snovnost in prižiga lesk v očeh.
Naenkrat zagleda nekaj temnega. Vznemiri se in prestrašena zatrepeta, potem dolgo bolšči v svetlo režo med dvema hišama.
sij polne lune
sredi ulice leži
senca dimnika
Poslano:
22. 11. 2016 ob 22:19
Spremenjeno:
23. 11. 2016 ob 22:51
Lidija, vesela bi bila tvojega mnenja, zanima me ali je prozni del haibuna lahko napisan v 3. osebi ednine. Mislim, da je lahko, če je drugače, popravim. Zanimivo, preprosto se mi je zapisalo tako kot je.
Morda še, gre za dodelavo haikuja, tako da z njim povem vse kar sem želela.
Hvala!
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto, da ne spregledaš mojega komentarja.
Prozni del haibuna je lako v kakršnikoli obliki, zapisan v katerikoli osebi, številu, spolu, tema je povsem poljubna ...
Tebi je uspela lepa kombinacija opisa krajšega sprehoda po temi, doživljanja ob tem, za piko na i pa še lep haiku, ki zgodbi doda racionalni razlago
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!