Haibun (Sprehajalka med obzidji)

 

Čeprav je v zvoniku odbilo samo šest udarcev, so se ljudje, tu med obzidji, že umaknili v svoje domove.

V bujni domišljiji sledi slutnji silhuet, ki se v zakotjih spajajo s temo. Prisluškuje mrmranju, še več, klepeta z dušami, ki so pred skoraj dvema tisočletjema zapustile bolj ali manj stara telesa. Vrača jim snovnost in prižiga lesk v očeh.

Naenkrat zagleda nekaj temnega. Vznemiri se in prestrašena zatrepeta, potem dolgo bolšči v svetlo režo med dvema hišama.

 

sij polne lune

sredi ulice leži

senca dimnika

 

 

Lea199

Lea199

Poslano:
22. 11. 2016 ob 22:19
Spremenjeno:
23. 11. 2016 ob 22:51

Lidija, vesela bi bila tvojega mnenja, zanima me ali je prozni del haibuna lahko napisan v 3. osebi ednine. Mislim, da je lahko, če je drugače, popravim. Zanimivo, preprosto se mi je zapisalo tako kot je.

Morda še, gre za dodelavo haikuja, tako da z njim povem vse kar sem želela.


Hvala!

Lp, Lea


Komentiranje je zaprto, da ne spregledaš mojega komentarja.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 11. 2016 ob 18:24

Prozni del haibuna je lako v kakršnikoli obliki, zapisan v katerikoli osebi, številu, spolu, tema je povsem poljubna ...

Tebi je uspela lepa kombinacija opisa krajšega sprehoda po temi, doživljanja ob tem, za piko na i pa še lep haiku, ki zgodbi doda racionalni razlago


Lp, lidija


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 22. 11. 2016 ob 22:17
  • Prebrano 896 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 523.29
  • Število ocen: 17

Zastavica