Slišim te

pesem ti vihra v jutru

in vidim kaj ti govorijo oči

padaš v minule dneve kakor jaz

oba strmiva v izpito čašo

a takšen je čas mila ptica

sonce je za nama

a čemu tožiti preteklosti

saj ne bereva prvič turobno nebo

in ko z nočjo pride hlad

potrkaj na razsvetljeno okno

stotisočkrat ti ga odprem

in z novim jutrom bova trosila sledi

da naju lažje najde drugačen dan.

igor žuravlev