Prah pleše z zvočnim tokom joka.
Prekriva spomine,
ki jih ne bi smelo biti.
Z nego njenih glivičnih nog
razširja svoje dneve sreče iz otroštva.
Dobivajo prostor
in končno postajajo večji.
Talilne peči odpuščanja
so pogoltnile hlad in težo besed,
ki so se vlekle iz zibelke.
Mene se je dotaknila, morda bi ji zamenjala naslov, preveč poudarja stvarni del odnosa, težišče pesmi pa se zdi drugje.
Lp, Ana
Poslano:
21. 07. 2016 ob 16:07
Spremenjeno:
21. 07. 2016 ob 16:32
Pozdravljena Ana!
V naslov sem hotela dati malo simbolike, zato :)
Sem pa razmišljala in mogoče bi spremenila v Nova kov, kaj misliš?
Ja, kovanje, vredu je. Hvala!
Lp
Zanimiv (meta)pogled v pesmi, ki odstira otroške travme, da bi se opazovani p. s. preoblikovan (močnejši) skozi odpuščanje postavil na svojo stran ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!