Ko ljubiš
si ljubljen
kot nebo poljublja morje
valovanje dveh ustnic na črti obzorja
enkrat ponoči pelješ po goli cesti
brez počasnih ovinkov
ravnina pospešuje
prgišče ceste
se vleče
kot najina slina ki splakne svet v vesolje
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!